Koromač s paradižnikom in olivami v pečici

Predpriprava

■  V posodi pristavimo vodo za blanširanje koromača; vodo posolimo.
■  Koromač očistimo, koreninski del in stebla porežemo, zelenje pa prihranimo. Manjše gomolje razkosamo na četrtine, večje na osmine.
■  Ognjevaren pekač namažemo z margarino.

Priprava

■  Razkosan koromač stresemo v krop in blanširamo 5 minut.
■  Pečico segrejemo na 200 °C; gl. opombe.
■  Timijan in rožmarin osmukamo, lovorov list pa zdrobimo. Zelišča potresemo po namaščenem pekaču.
■  Blanširan koromač odcedimo in položimo v pekač. Začinimo ga s soljo in sveže mletim belim poprom ter spodlijemo z vinom. Pekač s koromačem za 10 minut potisnemo v segreto pečico.
■  V vodo od blanširanja koromača za 10 sekund potopimo paradižnik. Nato ga s penovko poberemo iz vode, olupimo, razkosamo, razsemenimo in zrežemo na kockice.
■  Čebulo olupimo in drobno sesekljamo.
■  V kozici segrejemo olje, na katerem posteklenimo sesekljano čebulo.
■  Česen olupimo in drobno sesekljamo.
■  Čebuli primešamo nakockan paradižnik in sesekljan česen, potem pa vse skupaj pražimo še minuto.
■  Koromačevo zelenje drobno sesekljamo in zmešamo z drobtinami.
■  Pekač s koromačem vzamemo iz pečice. Po njem razporedimo prepražen paradižnik in olive. Nazadnje vse skupaj potresemo z odišavljenimi drobtinami, pekač pa za 15 do 20 minut potisnemo nazaj v pečico. Vmes po potrebi prilijemo še malo vina.

Serviranje

Koromač s paradižnikom in olivami v pečici lahko neposredno iz pečice, v pekaču, v katerem smo ga pripravili, ponudimo kot toplo predjed. Za lažjo samostojno jed h koromaču ponudimo kuhane testenine ali kuhan riž.

Nadomestek

■  Izven sezone paradižnik nadomestimo s češnjevci.
■  Margarino nadomestimo z ekstra deviškim olivnim oljem, če nismo strogi vegetarijanci, pa lahko tudi z maslom.

Izboljšanje

■  Jed dobi še privlačnejši videz, če jo pred serviranjem potresemo z rožmarinovimi cvetovi.
■  gl. zdravilni učinki

Nasveti

Ko kupujemo koromač, izbiramo manjše, povsem bele in čvrste glavice. Pri večjih glavicah pred pripravo obrežemo ali odstranimo zunanje vlaknaste dele.

Triki

■  Kadar paradižnike sadimo na domačem vrtu, mednje posejemo ali posadimo baziliko. Ta odganja insekte, paradižniku pa da tudi ščepec svojega okusa.
■  Zelenjava dobi prijeten (pri)okus, če vodi, v kateri jo blanširamo, dodamo strok česna, ščepec kumine ali podobno.
■  Olive najlažje razkoščičimo s kleščami za razkoščičevanje češenj.
■  Če česen pred sekljanjem stremo, bistveno pospešimo njegovo prebavljivost. Če ga ne stremo, dosežemo podoben učinek, tako da strok razpolovimo, potem pa iz srede odstranimo kalček.

Pojasnila

■  Koromač je na voljo skozi vse leto, najokusnejši pa je pozimi.
■  Paradižnik razsemenimo zato, da zmanjšamo količino tekočine, s tem pa pospešimo njegovo termično obdelavo. Semena pa odstranjujemo tudi zaradi uravnoteženja kisline, ki jo je prav v semenih največ.

Različice

gl. koromač v pečici

Ideje

gl. gratiniran koromač; koromač

Opombe

■  Koromač ima pri nas tudi številna druga imena, na primer finokio (po italijanskem finocchio), komarček, sladki komarček, trebušasti janež in zelenjavni komarček.
■  Timijan lahko skozi vse leto uspešno gojimo v cvetličnem lončku na kuhinjski okenski polici.
■  Temperatura pečenja se najbrž nanaša na klasično pečico. V ventilatorski pečici temperaturo ponavadi znižamo na 180 °C.

Opozorila

■  V lupini in tik pod njo se v zelenjavi naberejo številni strupeni pesticidi. V celoti jih ne moremo odpraviti, pomagajo pa lupljenje ter temeljito pranje in krtačenje. Oprano neolupljeno zelenjavo nazadnje še temeljito zbrišemo s kuhinjsko krpo.
■  Zrelega paradižnika praviloma ne hranimo v hladilniku. Mraz uničuje njegov značilni okus.
■  Rožmarin prištevamo med izrazito aromatična zelišča. Zato ga uporabljamo varčno, da ne prekrije okusa osnovnih sestavin.
■  Na domačem vrtu česen, posajen poleg zelja, graha ali fižola, zavira njihovo rast.

Zdravilni učinki

(domnevni)
■  Čebulo, česen, olive, (ekstra deviško) olivno olje, paradižnik in večino zelišč uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna. Paradižnik med drugim izboljšuje razpoloženje in omogoča miren spanec.
■  Povsem zrel paradižnik nima le boljšega okusa, vsebuje tudi več antioksidantov.

Zanimivosti

Prvi ugotovljen opis paradižnika najdemo v italijanski kroniki leta 1554, kjer rumene sadeže velikosti češnje imenujejo pomo d’oro (zlato jabolko). Ob koncu stoletja, v Angliji na primer leta 1596, pa rumene in rdeče paradižnike že najdemo po evropskih vrtovih, a le kot eksotične okrasne rastline. Philip Miller v svojem Vrtnarjevem slovarju (The Gardener’s Dictionary) še leta 1752 izraža dvom o užitnosti paradižnika.

Viri

■  dopolnjen recept koromač s paradižnikom in olivami v pečici iz knjige Živalim prijazna kuharica, K naravi, Najboljše jedi hitro na mizi, Univerzalno življenje, Ljubljana 2003
■  številni različni viri
■  fotografija Teuber, Christian

Spletne povezave

■  Verlag Das Wort GmbH, Marktheidenfeld
■  Univerzalno življenje, Ljubljana
■  nakup rabljenih knjig Christiana Teubnerja (Alibris, angl.)