Predpriprava
■ Bučke narežemo kot
zelenjavne rezance.
■ Koriander grobo
sesekljamo.
Priprava
■ V kotliček ubijemo jajca, ki jih blago
razžvrkljamo. Primešamo jim drobtine in sesekljan koriander.
■ V ponvi pristavimo in segrejemo olivno olje. Nanj zlijemo razžvrkljana jajca. Ko se ob robovih začnejo strjevati, jih z vilicami potiskamo proti sredini, od koder se tekoči del hkrati steka proti robu; gl.
omleta (priprava). Tako omleto pečemo slabo minuto, zatem pa jo potresemo z narezanimi bučkami, soljo, sveže mletim črnim poprom in mleto kumino. Ko omleto spodaj zlato rjavo zapečemo, zgoraj pa je še nekoliko tekoča oziroma sočna, jo odstavimo.
Serviranje
■ Omleto zvijemo kakor rolado in vročo ponudimo s sezonsko solato in z izbranim kruhom.
Koriandrova omleta z bučkinimi rezanci ali
jajčna omleta s koriandrom in bučkinimi rezanci je topla predjed.
■ gl.
nasveti
Nadomestek
Koriander nadomestimo s
peteršiljem, poprovo meto ali
koprom.
Izboljšanje
■ Manjše omlete pripravimo hitreje, zato so okusnejše.
■ Narezane bučke čez noč
mariniramo v mešanici
limoninega soka, olivnega olja in koriandra. Pred pripravo jih temeljito odcedimo.
■ Olivno olje kombiniramo z
maslom.
■ Omleto tik pred koncem pečenja potresemo z 2 žlicama drobno nastrganega
parmezana.
■ Omleto pred serviranjem namažemo s koščkom masla. Da se lepo sveti, pa tudi okus nekoliko izboljšamo.
Nasveti
Omleto ponudimo za zajtrk ali malico, pa tudi kot predjed ali glavno jed, a vedno zelo vročo. Zato za večje število oseb v večih ponvah pečemo več omlet hkrati.
Triki
Jajce ostane v hladilniku sveže do 10 dni. Če ga presvetlimo, lahko svežino jajca določimo po velikosti zračnega mehurčka, ki je v njem. Pri svežem jajcu je mehurček širok do 16, visok pa do 6 milimetrov.
Različice
■ Narezane bučke lahko pred pripravo na hitro
prepražimo na olivnem olju, ni pa obvezno.
■ zelenjavna omleta (številne
različice)
Ideje
■
Preprosta omleta je najpogosteje osnova za klasično omleto. Če imamo nekaj osnovnih znanj in veliko kreativne domišljije, lahko številne različice omlet pripravimo kar po svoje. S sestavinami, ki jih imamo na voljo.
■ Omleta dobi drugačen okus, če maslo počasi segrejemo (gl.
priprava) do
lešnikove barve, potem pa pripravo nadaljujemo po receptu.
Opombe
■ Temno zelena zelenjava vsebuje več
klorofila. Osrednji atom v molekuli klorofila je
magnezij, ki je najpomembnejši obrambni element v našem telesu.
■ Če tole omleto pripravimo brez bučk, se imenuje
koriandrova omleta.
Opozorila
■ Jajca vsebujejo kar nekaj zdravilnih sestavin (gl.
zdravilni učinki), vendar pa je v njih tudi škodljivi
holesterol, ne priporočajo pa jih niti ljudem z obolelim
žolčem.
■ Prehitro spečena omleta bo žilava, predolgo pečena pa bo skrčena, upadla in suha.
Zdravilni učinki
(domnevni)
■ Bučke, (ekstra deviško) olivno olje in večino zelišč uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
■ Jajca vsebujejo
kolin in
metionin, ki ščitita
jetra. Poleg tega je v njih tudi veliko
beljakovin, vitaminov (A, D, skupina B) in
mineralov (fosfor, železo, kalcij, žveplo). Gl. tudi
opozorila.
Zanimivosti
■ Ime
omleta izvira iz francoske besede
omelette. Pri njenem izvoru pa si etimologi niso edini. Po nekaterih virih izhaja iz francoske besede
lamelle, ki spominja na nekaj tankega in okroglega. Po drugih virih pa iz klasične starorimske jedi
ova mellita - razžvrkljana jajca z medom.
■ Največ jajc v enem letu je znesla kokoš s prozaičnim imenom
N° 2988. 371. (2005)
■ Kumina velja za najstarejšo evropsko začimbo. V Švici so semena našli v 5.000 let starih arheoloških najdiščih.
Viri
številni različni viri
