Predpriprava
■
Kvašeno testo Maslo pristavimo in ga počasi stopimo. Mleko segrejemo do mlačnega. Moko in sol presejemo v večjo (plastično) skledo. V skodelico nalijemo malo mlačnega mleka, v katerega nadrobimo kvas. Premešamo, da se stopi. V skledici razmešamo jajci, sladkor, vaniljev sladkor, rum in naribano limonino lupinico.
■ Mlačno mleko nalijemo na moko in premešamo. Dodamo jajčno zmes in znova premešamo. Dodamo stopljen kvas, premešamo, naposled pa prilijemo mlačno maslo. Premešamo in zamesimo gladko in prožno testo, ki se ločuje od posode. Strojno zadostuje že 5 minut gnetenja, ročno pa testo gnetemo 10 do 15 minut.
■ Testo pokrijemo z vlažno kuhinjsko krpo ali s prozorno folijo in ga pri sobni temperaturi pustimo vzhajati 60 minut.
Priprava
■ Model za potico dobro namažemo z maslom in ga potresemo z ostro moko, s (piškotnimi) drobtinami, z mletimi orehi ali pd.
■ NADEV. Korenje očistimo in ga drobno naribamo. Naribanega pristavimo z 200 g sladkorja in z malo vode. Zavremo, kuhamo nekaj minut, odstavimo, odcedimo in ohladimo do mlačnega.
■ Zmehčano maslo in preostali sladkor penasto umešamo. Primešamo mu jajce, žganje in začimbe. Nazadnje vmešamo še odcejeno korenje.
■ PREMAZ. V skodelici razžvrkljamo vse sestavine.
■ Testo zvrnemo na pomokano delovno površino, z dlanmi ga rahlo tlačimo in razpotegnemo v pravokotnik. Nato ga razvaljamo in obrežemo. Testo enakomerno premažemo z nadevom, pri čemer pustimo za 2 do 4 centimetre nenamazanega roba tistega dela testa, kjer ga bomo nehali zvijati. Namaz enakomerno potresemo s z mletimi lešniki in s piškotnimi drobtinami.
■ Testo začnemo zvijati na spodnjem delu, pri čemer vsak zavoj rahlo zategnemo, tako da testo nekoliko potegnemo k sebi. Zadnji zavoj, ki je brez nadeva, premažemo s premazom in ga le povaljamo, brez zategovanja. Svaljek previdno položimo v pripravljen model. Nekajkrat ga prebodemo s tanko pletilko ali z daljšimi vilicami. Pokritega pustimo vzhajati 30 minut.
■ Pečico tik pred koncem vzhajanja segrejemo na 190, oziroma na 175 stopinj (ventilacijska).
■ Vzhajan zvitek tanko premažemo s premazom. Model za približno 50 minut položimo na srednje vodilo v segreti pečici.
■ Pečeno potico vzamemo iz pečice. 5 do 30 minut jo hladimo v modelu. Potico previdno zvrnemo iz modela in povsem ohladimo.
Serviranje
Dobro ohlajeno potico potresemo s sladkorjem v prahu, narežemo in jo ponudimo s sadnim sokom, čajem, kompotom ali z vodo.
Korenčkova potica ali
potica s korenjem je nevsakdanja sladka različica tradicionalne praznične slovenske sladice.
Nadomestek
■ Zapisano testo lahko nadomestimo s testom po svojem preizkušenem receptu ali s kakšnim drugim
kvašenim testom, tudi iz polnozrnate, ajdove, koruzne ali ržene moke.
■ Maslo praviloma lahko nadomestimo z margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabše in povsem neustrezno nadomestilo.
Izboljšanje
Moka, ki stoji po skladiščih in trgovinah, zaradi
oksidacije izgublja okus in kakovost. V domačem mlin(čk)u povsem sveže mleta moka ima izrazito polnejša okus in vonj. Doma zmleto moko za potico obvezno presejemo, otrobe pa pojemo z jogurtom ali pa jih primešamo testu za
kruh. Nakup dragega mlinčka je opravičljiv, le če pogosto delamo z moko.
Nasveti
gl.
potica (številni
nasveti, pojasnila, triki, opozorila...)
Triki
Lepo, preprosto in brez tveganja pripravimo katero koli potico s hladnim vzhajanjem, čez noč v hladilniku; gl.
hladna potica.
Pojasnila
Zmehčano maslo je maslo, ki ga iz hladilnika vzamemo vsaj uro pred uporabo.
Različice
Ideje
gl.
kvašeno testo (številne
ideje);
potica (
splošno)
Opombe
■ Točne količine tekočine za testo ni mogoče določiti, saj je odvisna od vlažnosti moke in velikosti jajc oziroma rumenjakov.
■ Pri korenčku se dragoceni A vitamin sprosti komaj tedaj, ko se korenček med termično obdelavo veže z maščobo.
Opozorila
■ Belo moko in sladkor uvrščamo med zdravju najbolj škodljiva živila.
■ gl.
napake pri potici
Zdravilni učinki
(domnevni)
■ Korenček (gl.
opombe) in lešnike uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
■ Kvas je odličen vir vitamina B1, zato pomaga pri čiščenju kože. Kvas ohranja vitalnost možganskih in živčnih celic. Priporočajo ga pri revmi, pri sladkorni bolezni, anoreksiji in pri motnjah prebave (po jedi zaužijemo žličko kvasa).
Zanimivosti
■ Napačno je prepričanje, da je surov korenček bolj hranilen od kuhanega.
■ Najbolj temeljit najstarejši opis izdelovanja potice je zapisal Valvasor v
Slavi Vojvodine Kranjske (1689).
■ Pekač s sredinsko luknjo (
potičnik; luknja na sredini omogoča enakomerno pečenje) so začeli uporabljati šele ob koncu 18. stoletja.
Viri
■ urejen in dopolnjen recept
korenčkova potica ali
potica s korenjem (izvirno:
korenjev nadev) iz knjige
Potice, Andrej Goljat, ČZD Kmečki glas, Ljubljana 2003
■ številni različni viri
