Gurman.eu - EU web awards finalist
Uporabnik Išči
    IŠČI PODROBNO

    Koprivni pesto

    Ekspresno pripravljena gosta hladna omaka, ki jo lahko vmešamo v številne jedi ali pa jo k njim ponudimo
    št. oseb: Neznano čas priprave: do 15 min. zahtevnost: Oceni prva/prvi. Hvala! 28. marec 2015 št. ogledov: 2742
    Uredil: Urednik
    Izvirno: LIFE LOVE food
    Receptov: 15791
    Gurman/ka od: 17. julij 2004
    Oceni
    1
    2
    3
    4
    5
    Ocenjevanje je omogočeno samo registriranim obiskovalcem.
    Zahvaljujemo se ti za oceno recepta.
    Shrani v Moja kuharica
    Natisni
    Shranjevanje je omogočeno samo registriranim obiskovalcem.

    Sestavine

    • 200 g blanširanih kopriv
    • 2 žlici pinjol
    • 40 g parmezana
    • ekstra deviško olivno olje
    • 1 strok česna

    Priprava

    ■ Zavremo vodo za blanširanje kopriv.
    ■ Česen drobno sesekljamo in stresemo v multipraktik.
    ■ Koprive stresemo v krop, v katerem jih blanširamo 10 sekund. Nato jih odcedimo in nemudoma za nekaj minut potopimo v ledeno hladno vodo, najbolje z ledenimi kockami.
    ■ Parmezan drobno naribamo.
    ■ Koprive odcedimo, blago ožamemo in stresemo v multipraktik. Dodamo pinjole, prilijemo malo olja, potem pa vse skupaj zelo na hitro gladko zmiksamo.
    ■ Dodamo parmezan. Med nadaljnjim počasnim mešanjem v multipraktik prilijemo toliko olja, da dobimo želeno gostoto.

    Serviranje

    gl. ideje

    Shranjevanje

    Koprivni pesto ali pesto iz kopriv lahko nekaj dni hranimo v steklenem kozarčku v hladilniku. Če ga pripravimo za ozimnico, parmezan opustimo (primešamo ga tik pred serviranjem), pesto pa porcioniramo in zamrznemo.

    Nadomestek

    Parmezan lahko nadomestimo s pekorinom ali s sirom fiore sardo s Sardinije, dober nadomestek pa je tudi domači zbrinc.

    Izboljšanje

    ■ Kakovostnejše različice pesta pripravljamo v možnarju.
    ■ Kakovostnejše (ekstra deviško) olivno olje, okusnejš i pesto.

    Nasveti

    Koprive so brezplačne in zdrave, še posebej zgodaj spomladi, ko še ni sveže zelenjave. Največ hranilnih snovi vsebujejo maja in junija, tik pred cvetenjem in med njim. Gl. tudi zdravilni učinki.

    Triki

    ■ Koprive niso pekoče, če vršiček rastline z dvema ali tremi pari lističev previdno odtrgamo in lističe po spodnji strani pogladimo proti vrhu. Postopek ponovimo nekajkrat in rastlina je primerna za takojšnje uživanje. Gl. tudi opozorila . Mlade koprive ne pečejo.
    ■ Pestu lahko z istimi sestavinami za odtenek spreminjamo okus že z drobno spremembo v pripravi. Grobo, srednje grobo in gladko strte pinjole imajo različne okuse. Ta pa se seveda spremeni tudi tedaj, če pinjole najprej zlato rumeno prepražimo v suhi ponvi. Seveda lahko različno strte pinjole tudi kombiniramo.

    Pojasnila

    ■ Koprive so pekoče zaradi vsebnosti histamina in mravljične kisline.
    ■ Pinjole so dragi plodovi različnih vrst bora (Pinus species). V kulinariki jih uvrščamo med oreške, s katerimi pripravljamo številne specialitete.
    ■ Parmezan je svetovno znan italijanski trdi sir iz kravjega mleka. Hlebec tehta 30 do 35 kilogramov in ima črno do temno rjavo skorjo. Sir, ki zori 2 do 3 leta, ima prijeten, komaj opazno pikanten okus, ki spominja na orehe.
    ■ Ekstra deviško olivno olje je oznaka za olivno olje, ki je bilo hladno stisnjeno (do 27 °C) in vsebuje manj kot 0,8 % nasičenih maščobnih kislin.

    Različice

    Ideje

    ■ gl. kopriva (številne ideje)
    ■ S koprivnim pestom namažemo (opečene) kruhke (ki jih obložimo s prepraženimi gobami, pečenimi beluši, rezinami avokada in podobno, nazadnje pa z umešanimi jajci), dodajamo ga h testeninam, zelenjavi ali solatam iz stročnic, ponudimo ga s feto ali k školjkam in podobno.
    ■ Na hitro blanširane koprive (ali koprivni pesto) lahko vmešamo k rižotam, (skutinim) oblogam za pite, umešanim jajcem in (smetanovim) omakam za testenine. Sicer pa jih lahko preprosto uporabljamo po vseh receptih za špinačo.

    Opozorila

    ■ Starejše koprive nabiramo z rokavicami, čeprav v kuhinji uporabljamo pretežno mlade, ki ne pečejo. Gl. tudi triki.
    ■ Drobni česnovi stroki so najpogosteje ostrejšega okusa.

     

    Zanimivosti

    ■ Koprive so uživali že v starem Egiptu, kjer so jih gojili kot vrtnino. O njihovi zdravilnosti sta pisala že Horacij in Hipokrat, Plinij pa jih je označil za najbolj zdravo živilo.
    ■ Botanično ime koprive izhaja iz latinskega izraza urere, kar pomeni skelenje. Beseda pesto pa izvira iz italijanske besede pestare (strt, zdrobljen).

    Viri

    ■ preveden in dopolnjen recept koprivni pesto ali pesto iz kopriv (izvirno: nettle pesto), Valeria Necchio, z bloga LIFE LOVE food (angl.; ital.)
    ■ številni različni viri 

    Spletne povezave

    ■ spletni nakup kuharski knjig Valerie Necchio
     
    ” Starejše koprive nabiramo z rokavicami, čeprav v kuhinji uporabljamo pretežno mlade, ki ne pečejo. “
    ” Kakovostnejše različice pesta pripravljamo v možnarju. “
    ” Botanično ime koprive izhaja iz latinskega izraza urere, kar pomeni skelenje. “

    Sorodni recepti

    Pekoči rdeči čilijev pesto
    Okusen in pekoč pesto, ki ga uporabljamo pri pripravi testenin, mesa na žaru, pomak ipd. Rdeči čilijev pesto iz ...
    (5.00; 4 ocene)
    Svež limonin pesto
    Klasična italijanska hladna (p)omaka, pri kateri pa običajne pinjole nadomestimo z olupljenimi mandlji. Nevsakdanji ...
    (5.00; 6 ocen)
    Hladna pekoča omaka z olivnim oljem, peteršiljem in česnom
    Preprosta argentinska hladna omaka ali marinada iz izbranega ekstra deviškega olivnega olja, limetinega soka, ...
    (5.00; 16 ocen)
    Česnova omaka
    Preprosta, priljubljena hladna francoska omaka iz koruznega olja, kisa, peteršilja in česna. ...
    (5.00; 11 ocen)
    © 2004-2024 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki
    15.915 receptov
    Moja kuharica
    Odstrani