Priprava
■ Suho sadje dobro operemo in posušimo. Marelice narežemo na drobne kockice. Dodamo brusnice in rozine, prilijemo rum in premešamo.
■ Mandlje blanširamo,
blanširane pa olupimo. Olupljene opečemo v suhi ponvi ali v pečici. Opečene ohladimo, ohlajene pa grobo sesekljamo.
Kolač lahko izboljšamo s čokoladnimi kapljicami ali/in z naribano limonovo lupinico.
■ Podolgovat pekač (30x10 cm) namažemo z oljem in pomokamo. Odvečno moko otresemo. Ali pa ga obložimo s peki papirjem. Pečico segrejemo na 175 stopinj.
■ Moko in pecilni prašek presejemo in premešamo.
■ Maslo sobne temperature, sladkor in vaniljev sladkor stepamo nekaj minut. Da se sladkor stopi. Spenjenemu primešamo jajca, enega za drugim (!). Ko prvega popolnoma vmešamo, dodamo naslednjega.
Po 30 minutah preverimo, če se je kolač po vrhu zadostno obarval. V tem primeru ga pokrijemo z alu folijo.
■ Dodamo moko, prilijemo mleko in gladko stepemo. Nazadnje dodamo suho sadje in mandlje, lahko tudi čokoladne kapljice. Zmešamo s kuhalnico. Testo postrgamo v pekač, po vrhu ga poravnamo. Položimo ga v pečico za 40–45 minut. Kolač je pečen, ko v sredo zabodemo zobotrebec in izvlečemo suhega.
■ Pečen kolač hladimo 10 minut v pekaču. Potem ga zvrnemo na rešetko / mrežico in ohladimo od mlačnega (najboljši!) do sobne temperature.
Serviranje
Ohlajen
kolač s suhim sadjem potresemo s sladkorjem v prahu. Nato ga narežemo z nožem žagico in ponudimo.
Serviranje
Kolač s suhim sadjem ali
kolač z mandlji, rozinami, suhimi marelicami in brusnicami lahko ovijemo v prozorno folijo. Tako shranjen je okusen tudi dan potem.
Sorodni recepti
Kuharski leksikon
■ Moka nastane s stopenjskim drobljenjem in mletjem žitnih zrn v delce različnih velikosti, ki jih presejejo in tipizirajo. Glede na velikost delcev poznamo moke in zdrobe. Najmanjše delce imajo navadne moke (star izraz je gladke ali mehke moke), zdrobi pa so po velikosti delcev najbliže ostrim mokam.
»Čas priprave« ne vključuje časa hlajenja kolača.
■ Med (ne)slanim maslom je precejšnja razlika. Soljeno vsebuje več vlage, kar vpliva na teksturo pekovskih izdelkov. Zlasti piškotov, ki so s slanim maslom manj hrustljavi. Pri nas je maslo brez soli praviloma označeno kot surovo maslo. Pri soljenju sladic upoštevamo vsebnost soli v slanem maslu.
Linška pita je ime dobila po avstrijskem mestu Linz. Recept zanjo je domnevno najstarejši zapis za kolač na svetu, datira pa v l. 1653.
■ Jajca delimo po velikosti oz. po masi na (po standardih EU): S (mala, do 53 g), M (srednja, 53 do 63 g), L (velika, 63 do 73 g) in XL (debela, nad 73 g). V kuharskih receptih so najpogosteje mišljena jajca velikosti M. Segajmo po jajcih z oznako 0 (jajca ekološke reje) ali 1 (jajca proste/pašne reje). S na embalaži pomeni, da so jajca slovenskega izvora.
Opozorila
■ Maslo praviloma lahko nadomestimo z margarino. Kar pa je s kuharskega in zdravstvenega vidika slabša in neustrezna izbira.
■ Industrijsko sušeno sadje pogosto vsebuje škodljive primesi, ki jih odstranimo s temeljitim pranjem. Na deklaraciji preverimo zapis o aditivih.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
kolač s suhim sadjem ali
kolač z mandlji, rozinami, suhimi marelicami in brusnicami (izvirno:
kolač sa suvim voćem)
Natalija Milodanović, z bloga
Mystic Cakes (hrv.)
■ številni različni viri
Spletne povezave
spletni nakup kuharic
Natalije Milodanović
Natalija Milodanović
