Priprava
■ V posodi, na katerom se prilega kotliček ali skleda, zavremo za 4 prste vode za vodno kopel.
■ Čokolado nadrobimo v posodo, ki jo položimo nad vodno kopel. Hladno maslo narežemo na kockice, ki jih stresemo k čokolado. Oboje stopimo med občasnim mešanjem.
■ Obod tortnega modela (18–20 cm) namažemo z maslom, dno pa obložimo s peki papirjem.
■ Stopljeni čokoladno masleni mešanici primešamo kavo, potem pa jo odstavimo.
■ Rumenjake in sladkor stepamo, da dobimo gosto, bledo kremo.
■ Pečico ogrejemo na 160 stopinj.
■ Beljake stepemo v čvrst sneg, da se na metlici tvorijo mehki vršički.
■ Kakav presejemo na rumenjakovo kremo. Dodamo ohlajeno čokoladno masleno mešanico in mešamo, da se sestavine povežejo v enobarvno testo. Dodamo žlico beljakovega snega in energično premešamo. Nato nežno vmešamo preostali sneg.
■ Testo nalijemo v model, tega pa položimo v ogreto pečico za 45 minut. Tedaj začnemo preverjati, če je kolač že pečen; gl.
nasveti.
■ Pečen kolač ohladimo v modelu.
Serviranje
Ohlajen
kolač s čokolado in kakavom brez moke narežemo in ponudimo. Lahko s stepeno sladko smetano in s sezonskim sadjem.
Nadomestek
Maslo praviloma lahko nadomestimo z margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabše in povsem neustrezno nadomestilo.
Izboljšanje
■ Pravi čokoholik prej ali slej odkrije vrhunske tuje čokolade. Najboljše so francoske blagovne znamke (abecedno):
Dalloyau,
Debauve & Gallais,
La Maison du Chocolat,
Valrhona in
Weiss, sledijo pa jim
Barry,
Menier in
Poulain. Enake kakovosti sta italijanski blagovni znamki
Amedei in
Domori ter belgijski
Callebaut in avstrijski
Zotter.
■ Presni kakav ima neprimerljivo boljši okus. Proizvajajo ga iz celih kakavovih zrn, ki jim odvzamejo maščobe, da ostane le čokoladni prah. Postopek izvajajo s hladnim stiskanjem, kjer temperatura ne preseže 48 °C.
Nasveti
Biskvit je pečen, ko v sredo zabodemo zobotrebec in izvlečemo suhega ali pa se ga drži le nekaj drobtinic. Vedeti moramo, da se biskvit med hlajenjem še nekoliko peče. Zato pazimo, da ga ne presušimo. Če izvlečemo vlažen zobotrebec, čas pečenja podaljšamo za 5 minut. Nato pa preizkus ponovimo.
Pojasnila
■ Čas in temperatura praženja kakava bistveno vplivata na razvoj okusa; pri krajšem praženju oziroma nižjih temperaturah se razvije bolj kisel, aromatičen okus, pri bolj praženih semenih pa intenzivnejši, bolj grenak okus.
■ Jajca delimo po velikosti oz. po masi na (po standardih EU): S (mala, do 53 g), M (srednja, 53 do 63 g), L (velika, 63 do 73 g) in XL (debela, nad 73 g). V kuharskih receptih so najpogosteje mišljena jajca velikosti M. Segajmo po jajcih z oznako 0 (jajca ekološke reje) ali 1 (jajca proste/pašne reje). S na embalaži pomeni, da so jajca slovenskega izvora.
Različice
Ideje
gl.
čokolada (številne
ideje); kakav (številne
ideje);
PRETVORNIK ZA OKROGEL MODEL ZA TORTE IN KOLAČE (ko imamo manjši ali večji model)
Opozorila
Sladkor uvrščamo med najbolj nezdrava živila. Zasvaja osemkrat močneje kot kofein.
Zanimivosti
■ Krištof Kolumb je po nekaterih virih prvi Evropejec, ki se je srečal z grmom kakavovca. L.eta 1502 v Ameriki. Tamkajšnji prebivalci so plod grma imenovali
cacahuatl, iz plodov pa so pripravljali pijače.
■ Firma van Houten je leta 1828 patentirala prešo za kakavovec, ki je omogočala mletje v najfinejši prah. Iz tega so sprva pripravljali
vročo čokolado, kakršno poznamo še danes.
■ Kokoš mora za 12 jajc pojesti 1,8 kg krme. Nesti začne pri 19 tednih starosti, letno pa povprečno znese 300-325 jajc. Ko kokoš odraste, nosi večja jajca.
Viri
■ dopolnjen recept
kolač s čokolado in kakavom brez moke (izvirno: čokoladna torta bez brašna)
Ana Đurđević, z bloga
PRSTOHVAT SOLI (srb.)
■ številni različni viri
