Priprava
■ Jurčke očistimo s kuhinjsko krtačko in s papirnato kuhinjsko brisačo. Česen olupimo, drobno sesekljamo in zmešamo s 3 do 4 žlicami olivnega olja. Pečico ogrejemo na 180 °C.
■ Očiščene jurčke narežemo na zelo tanke lističe. Francosko štruco poševno narežemo na tanke rezine, ki jih premažmo z mešanico olja in česna. Zložimo jih na rešetko v pečici, v kateri jih zlato ter hrustljavo opečemo.
■
SOLATNI PRELIV. Čili očistimo in drobno sesekljamo. V skodelici gladko razmešamo limonin sok (gl. izboljšanje) in sol, da se sol stopi. Dodamo sesekljan čili, sveže mlet črni poper in med mešanjem še olivno olje.
■ Parmezan nastrgamo na tanke lističe. Drobnjak drobno narežemo.
Serviranje
Narezane jurčke zložimo na velik krožnik. Pokapljamo jih s pripravljenim solatnim prelivom ter potresemo z nastrganim parmezanom in narezanim drobnjakom. Karpačo iz jurčkov z opečenimi kruhki je delikatesna hladna predjed.
Nadomestek
Enako lahko pripravimo karžlje ali druge čvrste (mešane) užitne gobe.
Izboljšanje
Kakovostnejše (ekstra deviško) olivno olje, okusnejša jed.
Nasveti
Pri nabiranju jurčkov dajemo prednost srednje velikim jurčkom s pretežno smetanovo barvo. Izogibajmo se temnim, drobnim jurčkom, ki so sicer gobarska trofeja, nimajo pa toliko značilnega okusa.
Triki
Ostrino čilija opazno omilimo, če mu odstranimo semena in notranja rebra.
Pojasnila
■ Karpačo (Carpaccio) je klasična italijanska hladna mesna predjed iz govejega fileja. Z leti so se v svetovnih kuhinjah razvile številne okusne, tudi zelenjavno sadne različice. Tako je karpačo postal sinonim za jedi s tanko narezanimi presnimi živili.
■ Pekoče paprike, za katere najpogosteje uporabljamo sinonim čili, imajo zelo različne stopnje ostrine. Najbolj pekoče so habanero, scotch bonnet in tezpur. Feferoni, ki jih poznamo pri nas, sodijo med najbolj blage.
Različice
■ Količino limoninega soka lahko zmanjšamo, po okusu pa ga lahko tudi opustimo.
■ Čili opustimo; gl. opozorila.
Ideje
gl. jurček (številne
ideje)
Opombe
■ Kuharji si o pranju gob nismo enotni. Ena skupina pranje pod tekočo hladno vodo zagovarja, češ da na ta način odstranimo priokuse gozdne podrasti. Druga skupina pranje odsvetuje, saj naj bi se gobe napile vode. Vsekakor pa gobe vedno temeljito obrišemo, po potrebi pa tudi skrtačimo s posebnim čopičem ali z nežno kuhinjsko krtačko.
■ Jurčki so izjemna delikatesa. Ker jih je v naših gozdovih (še) veliko, se tega pogosto niti ne zavedamo.
Opozorila
■ Vsi Slovenci smo gobarji!? In vsako leto se nekaj teh “gobarjev” z gobami tudi zastrupi. Nabirajmo le tiste gobe, ki jih 100 % poznamo!
■ Nabiranje gozdnih sadežev deluje pomirjujoče in sproščujoče. Nikakor pa ne smemo pozabiti na ustrezno zaščito pred klopi. Mnenja o cepljenju so deljena, sredstva proti klopom v obliki razpršilcev pa menda pomagajo.
■ Med rokovanjem ali po sekljanju čilija s prsti nikar ne segajmo v oči ali na ustnice oziroma v ustno votlino. Roke si nemudoma temeljito operemo pod tekočo vodo. Sicer si bomo iz čilija s prsti na občutljivejše dele telesa zanesli ostro pekoče alkaloide.
■ gl.
nasveti
Zdravilni učinki
(domnevni)
Česen, čili, drobnjak, limone in (ekstra deviško) olivno olje uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
Zanimivosti
■ Gobe so včasih prištevali k rastlinam, danes pa so povsem samostojna skupina. Imajo lastnosti rastlin in živali, od rastlinskega sveta pa se razlikujejo predvsem po tem, da nimajo klorofila.
■ O gobah so obširno pisali že Stari Rimljani in Stari Grki. Aristotel in Teofrast sta jih delila na mykes (lat.; navadne gobe), hydnon (lat.; gomoljike) in pezis (lat.; prašnice).
Viri
številni različni viri
