Priprava
■ Burato vzamemo iz hladilnika, da se ogreje na sobno temperaturo. Pečico prižgemo na 200 stopinj.
■ (pečeni češnjevci so lahko lahek samostojen obrok, h kateremu ponudimo
opečene kruhke) Češnjevce operemo in odcedimo, odcejene pa stresemo v manjši pekač. Prilijemo olje ter dodamo malo soli in sveže mletega/strtega popra. Česen pretlačimo na češnjevce. Zelišča sesekljamo, za 2 žlici pa jih potresemo v pekač. Dobro premešamo, da se sestavine oprimejo vseh češnjevcev. Po vrhu zložimo rezine pršuta. Pekač položimo v ogreto pečico za 10–15 minut. Da se češnjevci nekoliko sesedejo, pršut pa se hrustljavo zapeče.
■ Pristavimo vodo za kuhanje testenin.
■ Baziliko sesekljamo; z malo soli ali peteršilja obdrži privlačno zeleno barvo. Parmezan drobno naribamo. Naribanega zmešamo z jajci, z baziliko in s strtimi čilijevimi kosmiči.
■ Krop posolimo in vanj stresemo testenine. Skuhamo jih
na zob (
al dente).
■ Tik pred koncem kuhanja testenin zajamemo dober deciliter vrele škrobne vode. Kuhane testenine odcedimo. Odcejene stresemo na jajčno sirovo mešanico in takoj začnemo odločno mešati. Da jajca ne zakrknejo, ampak se z vsemi sestavinami povežejo v gladko, svilnato omako. Razredčimo jo po okusu, s prihranjenim kropom od kuhanja testenin.
■ S pečenih češnjevcev odstranimo pršut, češnjevce pa skupaj z omako stresemo na testenine. Dodamo sol in sveže mleti/(strti poper in nežno premešamo.
Serviranje
Testenine razdelimo na ogrete krožnike ali sklede. Po njih natrgamo burato, vse skupaj pa potresemo z nadrobljenim pršutom in s preostalimi zelišči. Jed obrizgamo z vrhunskim oljčnim oljem.
Karbonara s pečenimi češnjevci, burato in hrustljavim pršutom, najbrž ena najboljših različic
carbonare, sploh.
Nadomestek
■ Parmezan lahko nadomestimo s pekorinom, s sirom
fiore sardo s Sardinije ali z
grana padano, dokaj dober nadomestek pa je tudi zbrinc.
■ Pršut lahko nadomestimo z
guanciale, s slanino (krškopoljca) ali s panceto. Čeprav panceta pogosto preglasi nežne okuse drugih sestavin. Poskusi z mladim pršutom.
■ Baziliko lahko nadomestimo ali kombiniramo s peteršiljem.
Nasveti
■ Segajmo po jajcih z oznako 0 (jajca ekološke reje) ali 1 (jajca proste/pašne reje). S na embalaži pomeni, da so jajca slovenskega izvora.
■ Na zob (al dente) kuhane testenine bolje vpijajo omako, ker niso prepojene z vodo. Omako slabše vpijajo, tudi če jih kuhamo pri previsoko temperaturi in uničimo teksturo.
■ Ko pripravljamo zeliščno mešanico ali
zeliščni šopek, posebej pazimo, da aroma enega zelišča ne prevlada. Pri doziranju, na primer, upoštevajmo, da je vonj žajblja bistveno močnejši od peteršiljevega ipd.
■ gl.
opozorila
Pojasnila
■ Burata (
burrata) je kraljica italijanskih sirov in
ferrari med mocarelami. Med pripravo mocarele, v vmesni fazi sir nadenejo s čarobno mešanico mehkega sira
stracciatella (
di bufala) in smetane. Burino (
burrino) je posebno mastna različica burate, prihaja pa iz Kalabrije in Puglie.
■ Bazilika po vonju spominja na janež, cimet, meto, limonino lupinico, piment ali klinčke, po okusu pa je pikantna in blago sladkasta.
Različice
Ideje
gl. burata (številne
ideje); češnjevci (številne
ideje); pršut (številne
ideje);
testenine (številne
ideje)
Opombe
■ Jed je tako zelo preprosta, pa, zanimivo, brez tradicionalne smetane. Češnjevci se spečejo sami. Testenine se skuhajo. Naše je, da vse skupaj samo še povežemo.
■ Parmezan ali pekorino sta klasični sestavini karbonare. A brez skrbi, z burato, kraljico italijanskih sirov, jed samo še izboljšamo.
Opozorila
■ Za jedi, pri katerih jajc termično ne obdelamo nad 73 °C, uporabljamo izključno povsem sveža jajca. Sicer obstaja možnost zastrupitve z zelo nevarno salmonelo. Surova jajca odsvetujejo tudi starejšim, nosečnicam, otrokom do 4. leta in osebam z oslabljenim imunskim sistemom.
■ 1 obrok vsebuje 615 kalorij, kar je enako pribl. 8,5 km zelo hitre hoje.
■ Pri kuhanju testenin upoštevajmo, da veliki proizvajalci testenin na embalažo raje zapišejo malo daljši čas kuhanja. Pa tudi, da se testenine pogosto kuhajo še v omaki. Še posebej, če smo ljubitelji pravih testenin, kuhanih al dente.
Zanimivosti
■ Italijani poznajo več kot 300 vrst
testenin. Delijo jih v 3 glavne kategorije:
pasta corta (kratki rezanci),
pasta lunga (tanjši in debelejši rezanci ter špageti) ter
pasta ripiena (nadevane testenine, npr. ravioli in tortelini).
■ Ime
carbonara je prvič zapisano leta 1950 v italijanskem časniku
La Stampa. Kot jed, ki so jo ameriški častniki iskali po zavezniški osvoboditvi Rima, leta 1944.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
karbonara s pečenimi češnjevci, burato in hrustljavim pršutom (izvirno: garlic and herb roasted cherry tomato carbonara w/crispy prosciutto + burrata)
Tieghan Gerard, z bloga
half baked HARVEST
■ številni različni viri
Spletne povezave
spletni nakup kuharic
Tieghan Gerard
