Priprava
■ V manjšem lončku zmešamo sladkor in žličko vode. Pristavimo in sladkor med nenehnim mešanjem najprej stopimo, potem pa
karameliziramo.
■ Karamel odstavimo in previdno zalijemo s smetano; gl.
opozorila. Lonček s strjenim karamelom znova pristavimo, sestavini pa med nenehnim mešanjem počasi kuhljamo 10 minut.
■ Odstavimo, vmešamo vaniljin izvleček in sol ter ohladimo.
■ Mleko pristavimo in zavremo v manjšem lončku.
■ Rumenjake blago razžvrkljamo. Prilijemo 1 do 2 žlici vročega mleka, premešamo, potem pa rumenjake med mešanjem dodamo vrelemu mleku. Med nenehnim mešanjem segrevamo nekaj minut, tik preden zavre pa odstavimo in hladimo 5 minut.
■ Rumenjakovo kremo dodamo ohlajenemu karamelu. Dobro premešamo, nalijemo v podolgovato plastično posodico s pokrovom. Posodico za 6 ur položimo v zamrzovalnik, zmes pa vmes najmanj dvakrat dobro premešamo z vilicami, da preprečimo nastajanje kristalčkov.
Serviranje
Karamelni sladoled ali
karamelov sladoled razdelimo in po okusu potresemo s po nekaj zrni soli.
Nadomestek
Piranska sol je povsem ustrezen nadomestek himalajski.
Triki
Kristalom v sladoledu se izognemo tako, da zmes čim hitreje ohladimo.
Pojasnila
■ Sladko smetano pridobivajo s pomočjo
posnemalnika. Posnemalnik je posebna mlečna centrifuga sestavljena iz stožičastih krožnikov, ki se zavrtijo več tisočkrat v minuti in tako ločujejo maščobno snov iz mleka. Iz 100 kg mleka tako pridobijo preko 16 kilogramov smetane, ki mora vsebovati najmanj 15 %
mlečne maščobe.
■ Jajca po velikosti oziroma masi delimo na (po standardih EU): S (mala, do 53 g), M (srednja, 53 do 63 g), L (velika, 63 do 73 g) in XL (debela, nad 73 g). V kuharskih receptih so najpogosteje mišljena jajca velikosti M. Poleg velikosti mora biti na embalaži navedena tudi država izvora
kokoši (S za Slovenijo) in registrska številka pakirnice.
■ Sladkor, ki ga segrejemo na približno 150 °C, začne karamelizirati, pri čemer spreminja barvo, postopoma izgublja sladkost in začne dišati/smrdeti po zažganem.
Ideje
■ Ko nam ostanejo
beljaki (številne
ideje).
■ gl. karamel (številne
ideje);
sladoled (številne
različice)
Opombe
■ Jajčna lupina je lahko bela do rjava. Barva je odvisna od pasme kokoši: bele kokoši nosijo bela jajca, rjave pa rjava. Barva lupine nikakor ne vpliva na kakovost jajc oziroma na njihovo hranilno vrednost. Rjava jajca imajo manj porozno lupino in se obdržijo dlje časa.
■ Če sodite med McDonald’sove odvisnike, poznate okus karamelnega preliva. Ta sladoled je še bolj okusen in kremast, pa še za zobe se ne lepi.
Opozorila
■ Smetano pred uporabo segrejemo na
sobno temperaturo, da nekoliko omilimo nevarno škropenje, do katerega pride, ko smetano nalijemo na karamel.
■ Zadostuje že delček sekunde, da karamel prismodimo. Tedaj ga brez oklevanja zavržemo in se lotimo priprave novega.
■ Sladkor, ki zasvaja, uvrščamo med najbolj nezdrava živila; gl.
zanimivosti.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Sladoled uživamo tako, da ga počasi ližemo, nikakor ga ne grizemo ali / in goltamo. Če sladoled počasi ližemo po obroku, pospešuje prebavo.
Zanimivosti
■ Sladoled izvira iz Kitajske, slaven je postal v Franciji, največ pa ga pojedo v ZDA.
■ Med začetke prepoznavanja sladkorja kot strupa za človekovo telo štejemo leto 1957, ko ga je kot takega definiral
dr. William Coda Martin.
Viri
■ preveden in preveden in dopolnjen recept
karamelni sladoled ali
karamelov sladoled (izvirno: sladoled od karamela s himalajskom soli) z bloga
Dalmatia gourmande, Maje Matus
■ številni različni viri
Spletne povezave
Dalmatia gourmande (hrv.)