Priprava
■ (gl.
foto strip) Smetano pristavimo in segrejemo tik pod vretje.
■ V manjši posodi pri srednji temperaturi počasi razpustimo maslo.
■ Sladkor stresemo na maslo. Med mešanjem ga počasi
karameliziramo, da se rjavo obarva; gl. foto strip,
spletne povezave.
■ Karameliziran sladkor odstavimo. Po 1 minuti ga med nenehnim mešanjem pazljivo zalijemo z manjšim delom vroče smetane. Ko se penjenje nekoliko umiri, preostalo smetano med mešanjem prilijemo v štirih etapah. Pristavimo, zavremo in med mešanjem počasi
kuhamo 2 do 3 minute. Gl. tudi
različice.
■ Karamelni preliv nalijemo v čist steklen kozarec. Ko se ohladi na
sobno temperaturo, se zgosti; gl.
shranjevanje.
Serviranje
Karamelni preliv ponudimo k sladoledu, z njim namažemo ali prelijemo
palačinke, različne
kolače,
pite, kreme in druge sladice.
Shranjevanje
Karamelni preliv lahko v hladilniku hranimo do 30 dni. Če želimo bolj redko različico, preliv pred uporabo segrejemo na sobno temperaturo.
Nadomestek
Maslo praviloma lahko nadomestimo z
margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabše in povsem neustrezno nadomestilo.
Nasveti
Masla v hladilniku ne hranimo v zaprtem predalu, namenjenemu shranjevanju masla in sira, saj je to najtoplejši del hladilnika.
Pojasnila
■ Sladkor, ki ga segrejemo na približno 150 °C, začne karamelizirati, pri čemer spreminja barvo, postopoma izgublja sladkost in začne dišati / smrdeti po zažganem.
■ Sladko smetano pridobivajo s pomočjo
posnemalnika. Posnemalnik je posebna mlečna centrifuga sestavljena iz stožičastih krožnikov, ki se zavrtijo več tisočkrat v minuti in tako ločujejo maščobno snov iz mleka. Iz 100 kg mleka tako pridobijo preko 16 kilogramov smetane, ki mora vsebovati najmanj 15 %
mlečne maščobe.
Različice
■ Karamelni preliv lahko pripravimo tudi tako, da sladkor karameliziramo v suhi ponvi, maslo pa pristavimo skupaj s smetano. Sicer preliv pripravimo po receptu.
■ Sladko karameliziramo v suhi ponvi. Karameliziranega odstavimo in med mešanjem pazljivo zalijemo s sladko smetano. Pristavimo, zavremo in med mešanjem počasi kuhamo, da se sladkor povsem stopi in dobimo gladek preliv. V kozarec ga precedimo skozi gosto cedilo.
■ Karamelni preliv pripravimo tudi tako, da počasi segrejemo
karamelno marmelado.
■ gl.
karamelna omaka (
različice)
Ideje
gl. sladki prelivi (številne
različice)
Opozorila
■ Sladkor uvrščamo med najbolj nezdrava živila. Sladkor je strup, oropan vseh
hranilnih snovi. Vpliva na zastrupljanje in
dehidracijo organizma, uniči pa številne koristne snovi, ki jih mora telo, v želji po samoohranitvi, začeti črpati iz zalog.
■ Pretemen karamel
greni.
■ Karamel (pribl. 150 °C) previdno zalijemo s smetano, saj se na stik z vročo smetano odzove s penjenjem in škropenjem.
■ Pri uporabi smetane ne pretiravajmo, saj vsebuje veliko
nasičenih maščobnih kislin.
■ Maslo sodi med najokusnejše in najlažje prebavljive
maščobe. Žal pa 100 gramov masla vsebuje kar 240 miligramov
holesterola. Zato je še dopustna dnevna količina zaužitega masla do 30 gramov na osebo.
Zanimivosti
■ Eden izmed začetkov prepoznavanja sladkorja kot strupa za človeško telo sega v leto 1957, ko ga je kot takega definiral
dr. William Coda Martin.
■ Beseda karamel izhaja iz latinske besede "cannamella" (sladkorni trs).
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
karamelni preliv (izvirno: karamel preliv a la McDonald’s) Maje Babić, z bloga
Cooks and Bakes (srb.)
■ številni različni viri