Predpriprava
JOTA. Fižol čez noč namočimo v hladno vodo.
Priprava
■ Fižol odcedimo, oprhamo s hladno vodo in pristavimo v hladni vodi. Lahko jo izboljšamo z 2 žlicama oljčnega olja. Zavremo ga in skuhamo do tri četrt.
Kislo zelje lahko nadomestimo ali kombiniramo s kislo repo. Nezdravo prežganje lahko nadomestimo s podmetom. Gladko zmešano moko in mlekom.
■ Kislo zelje stresemo v posodo. Dodamo prekajeno vratovino, lovorov list in nekaj zrn popra. Solimo po potrebi. Prelijemo s hladno vodo, pristavimo, zavremo in kuhamo pribl. 45 minut.
■ Krompir olupimo in ga narežemo na koščke. Prelijemo ga z vodo, posolimo, pristavimo in zavremo. Kuhamo ga slabih 15 minut.
■ Slanino narežemo na kockice.
■ V večjem loncu sestavimo glavna živila: fižol z vodo, odcejeno kislo zelje (po potrebi prilijemo malo vode od kuhanja) in odcejen krompir. Dodamo paradižnikovo mezgo, posolimo, zavremo in počasi kuhamo slabih 10 minut.
■ PREŽGANJE (pripravimo nekaj minut preden jota zavre). Čebulo in česen ločeno drobno sesekljamo. V ponvi segrejemo olje, na katerem prepražimo sesekljano čebulo. Dodamo slanino in prepražimo tudi to. Med mešanjem. Pomokamo, na hitro prepražimo, da moka ne spremeni barve, in dodamo česen. Ko zadiši, prilijemo malo zavrelice od kuhanja fižola, da se moka razpusti. Prežganje vmešamo v jed vsaj 10 minut pred koncem kuhanja.
Prekajeno vratovino lahko nadomestimo s prekajenimi svinjskimi rebri ali s prekajeno svinjsko kračo. Lahko pa jih tudi kombiniramo.
■ Joto pustimo počivati 5–10 minut.
Serviranje
Jed razdelimo v skodelice ali jušne krožnike. Pozimi vročo, poleti hladno. Če je brez mesa, lahko k jedi ponudimo
ocvirkovko. Ponekod nanjo nadrobijo kruh, jed pa izdatno pokapljajo s kakovostnim oljčnim oljem. Drugje k jedi ponudijo kislo smetano.
Jota ali vipavska jota je samostojna jed oz. enolončnica. Redkejšo različico lahko ponudimo kot
vipavsko juho.
Sorodni recepti
■ JOTA II. 500 g kislega zelja, 500 g krompirja, 150 g rjavega fižola, 50 g olja, 2 stroka česna, žlica moke, sol, črni poper, kumina.
■ JOTA III. 600 g kisle repe ali zelja, 500 g krompirja, 120 g kuhanega fižola, 350 g svinjine, 1 žlica paradižnikove mezge, 1 korenček, 5 strokov česna, olje, moka, sol, črni poper.
Stročnice spominjajo po sestavi na žita. Le da vsebujejo še enkrat več beljakovin.
■ JOTA IV. 300 g kislega zelja ali kisle repe, 300 g rjavega fižola, 500 g krompirja, 100 g pršuta ali pancete, 1 strok česna, sol, črni poper, lovorov list, olje, pol žlice moke.
Jota
Kuharski leksikon
■ Jota je kraška in furlanska narodna jed oz. enolončnica. V Furlaniji je skorajda ne poznajo več, udomačila pa se je na Goriškem in povsod po Primorski. Istrska jota se od kraške in tržaške različice razlikuje po tem, da je brez krompirja. Ime jota izhaja iz furlanske besede
jote, ki izhaja iz galske besede za juho,
iutta.
■
Večina receptov za joto navaja pribl. enaki količini zelja / repe in krompirja, fižola pa za pol manj kot krompirja. Znane pa so tudi različice, v katerih je razmerje med temi tremi sestavinami (skoraj) enako. Joto lahko pripravimo tudi s sladkim zeljem oz. s sladko repo. Na Krasu pravijo tej jedi
jota pr’silenka.
Gostoto jedi reguliramo s količino krompirja in prežganja. Krompir po navadi nekoliko razkuhamo. Jota postaja okusnejša z vsakim dnem in z vsakim pogrevanjem.
■
Prekajeno meso lahko skuhamo ločeno. Kar je še posebno priporočljivo, če je bolj slano. Kuhanega poberemo iz posode, v isti tekočini pa lahko skuhamo narezan krompir.
Jota je kraška in furlanska narodna jed oz. enolončnica. V Furlaniji je skorajda ne poznajo več. Udomačila pa se je na Goriškem in povsod po Primorski.
■
Ponekod dodajo zelju in fižolu grobo pretlačen krompir. Da se v joti čutijo drobni koščki krompirja. V tem primeru krompir kuhamo 25 minut. Posamezni avtorji trdijo, da daje prav pretlačen krompir joti značilno teksturo in poln okus. Spet drugje pretlačijo polovico kuhanega fižola.
■
Včasih so v redkejšo joto nadrobili kruh. Hlapci so se med iskanjem dela najprej pozanimali, kako pri hiši hladijo repo. Če so vanjo pihali, so šli naprej. Če pa so jo hladili s kruhom, so delo sprejeli. Kruh je jamčil, da se bodo do sitega najedli.
■
Zanimivosti. Obrt pridelovanja kislega zelja je bila v ljubljanskem Trnovem razvita že l. 1840. Ime jota izhaja iz furlanske besede
jote, ta pa iz
iutta, galske besede za juho. V Kostanjevici na Krasu joto zgostijo s podmetom iz koruzne moke.
Opozorila
■ Suhi fižol solimo, ko je že kuhan. Sol upočasnjuje že sicer dolgotrajno kuhanje.
■ Kislo zelje vsebuje veliko tiramina, ki lahko sproži migrenski glavobol. Stročnice povzročajo pri večini jedcev vetrove.
Viri
■ urejen in dopolnjen recept
jota ali
vipavska jota iz TV oddaje
Čari začimb
■ številni različni viri