Predpriprava
■ TESTO. Zmehčano maslo penasto umešamo s sladkorjem in vanilijevim sladkorjem. Dodamo rumenjake in presejano moko s pecilnim praškom. Sestavine gnetemo tako dolgo, da se povežejo.
■ Manjši del testa ovijemo v prozorno folijo in ga položimo v zamrzovalnik. Večji del testa ovijemo v prozorno folijo in ga položimo v hladilnik za 90 minut.
Priprava
■ NADEV. Jogurt, kislo smetano in sladkor gladko razmešamo. Beljake stepemo v čvrst beljakov sneg, ki ga nežno primešamo jogurtovi masi.
■ Pekač (25x35 cm) namažemo z maslom in potresemo z moko. Pečico ogrejemo na 180 °C.
■ Testo iz hladilnika odvijemo in ga med dvema polama peki papirja razvaljamo v obliki pekača. Razvaljanega položimo v pekač, po njem pa enakomerno namažemo nadev. Po nadevu naribamo testo iz zamrzovalnika. Pekač za 35 do 40 minut položimo v ogreto pečico.
■ Pečen jogurtov kolač vzamemo iz pečice in ga ohladimo.
Serviranje
Jogurtov kolač narežemo in ponudimo.
Nadomestek
■ Maslo praviloma lahko nadomestimo z
margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabše in povsem neustrezno nadomestilo.
■ gl.
izboljšanje
Izboljšanje
■ Moka, ki stoji po skladiščih in trgovinah, zaradi
oksidacije izgublja okus in kakovost. V domačem mlin(čk)u povsem sveže
mleta moka ima izrazito polnejša okus in vonj.
■ Jogurt nadomestimo s
smetanovim jogurtom, ki ga pripravimo iz petih delov gostega jogurta in enega dela
smetane za kuhanje.
Pojasnila
■ Moka nastane s stopenjskim drobljenjem in mletjem
žitnih zrn v delce različnih velikosti, ki jih presejejo in
tipizirajo. Glede na velikost delcev poznamo moke in
zdrobe. Najmanjše delce imajo
navadne moke (star izraz je
gladke ali
mehke moke), zdrobi pa so po velikosti delcev najbliže
ostrim mokam.
■ Moko pred pripravo testa presejemo, da postane zračnejša oziroma rahlejša, in da se enakomerno zmeša s pecilnim praškom.
■ Zmehčano maslo ni nič drugega, kot maslo, ki ga iz hladilnika vzamemo vsaj uro pred uporabo.
Različice
Ideje
gl.
jogurt (številne
ideje)
Opombe
Pri
kisanju se sestava mleka precej spremeni.
Beljakovine se delno razkrojijo in postanejo lažje prebavljive, iz sladkorja pa se razvije osvežilna
mlečna kislina, ki ureja
prebavo in pospešuje delovanje
trebušne slinavke.
Opozorila
■ Belo moko in beli sladkor uvrščamo med zdravju najbolj škodljiva živila.
■ Maslo sodi med najokusnejše in najlažje prebavljive
maščobe. Žal pa 100 gramov masla vsebuje kar 240 miligramov
holesterola. Zato je še dopustna dnevna količina zaužitega masla do 30 gramov na osebo.
■ Jajce je eno najpopolneje sestavljenih in
vitaminsko najbogatejših živil. Žal pa je v rumenjaku tudi škodljivi holesterol, ne priporočajo pa jih niti ljudem z
obolelim žolčem.
■ Ko je beljakov sneg že čvrst, ga ne stepamo več, ker se lahko sesede.
Zdravilni učinki
(domnevni)
■ Jogurt (gl. tudi
opombe) uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
■ Že 225 gramov jogurta dnevno spodbuja nastajanje
gama interferona, ki krepi
imunski sistem.
Zanimivosti
Po starem so kislo smetano pridobivali tako, da so še toplo namolzeno mleko nalili v plitve posode ter ga pustili pri temperaturi 12 do 15 °C. Po enem dnevu se je
mlečna maščoba, ki je specifično lažja od mleka izločila na površino. Tako pridobljeni gostejši masten sloj, ki se je nabral na površini je kisla smetana. Na ta način so iz 10 kilogramov mleka pridobili okoli 1,5 kilograma smetane.
Viri
■ dopolnjen recept
jogurtov kolač s portala
coolinarika (hrv.)
■ številni različni viri
Prijava
