Jogurtov kolač

Predpriprava

■ TESTO. Zmehčano maslo penasto umešamo s sladkorjem in vanilijevim sladkorjem. Dodamo rumenjake in presejano moko s pecilnim praškom. Sestavine gnetemo tako dolgo, da se povežejo.
■ Manjši del testa ovijemo v prozorno folijo in ga položimo v zamrzovalnik. Večji del testa ovijemo v prozorno folijo in ga položimo v hladilnik za 90 minut.

Priprava

■ NADEV. Jogurt, kislo smetano in sladkor gladko razmešamo. Beljake stepemo v čvrst beljakov sneg, ki ga nežno primešamo jogurtovi masi.
■ Pekač (25x35 cm) namažemo z maslom in potresemo z moko. Pečico ogrejemo na 180 °C.
■ Testo iz hladilnika odvijemo in ga med dvema polama peki papirja razvaljamo v obliki pekača. Razvaljanega položimo v pekač, po njem pa enakomerno namažemo nadev. Po nadevu naribamo testo iz zamrzovalnika. Pekač za 35 do 40 minut položimo v ogreto pečico.
■ Pečen jogurtov kolač vzamemo iz pečice in ga ohladimo.

Serviranje

Jogurtov kolač narežemo in ponudimo.

Nadomestek

■ Maslo praviloma lahko nadomestimo z margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabše in povsem neustrezno nadomestilo.
■ gl. izboljšanje

Izboljšanje

■ Moka, ki stoji po skladiščih in trgovinah, zaradi oksidacije izgublja okus in kakovost. V domačem mlin(čk)u povsem sveže mleta moka ima izrazito polnejša okus in vonj.
■ Jogurt nadomestimo s smetanovim jogurtom, ki ga pripravimo iz petih delov gostega jogurta in enega dela smetane za kuhanje.

Pojasnila

■ Moka nastane s stopenjskim drobljenjem in mletjem žitnih zrn v delce različnih velikosti, ki jih presejejo in tipizirajo. Glede na velikost delcev poznamo moke in zdrobe. Najmanjše delce imajo navadne moke (star izraz je gladke ali mehke moke), zdrobi pa so po velikosti delcev najbliže ostrim mokam.
■ Moko pred pripravo testa presejemo, da postane zračnejša oziroma rahlejša, in da se enakomerno zmeša s pecilnim praškom.
■ Zmehčano maslo ni nič drugega, kot maslo, ki ga iz hladilnika vzamemo vsaj uro pred uporabo.

Različice

gl. bananin kolač z bananinim jogurtom; bananine kocke s čokolado; biskvitni kolač sedmih lončkov; biskvitni orehov kolač; bučkin kolač s pšeničnim zdrobom; čokoladni kolač z jogurtom in orehi; hiter češnjev kolač; hiter češnjev kolač II; črnec brez jajc; jabolčni kolač z jogurtom; jogurtov kolač s čokolado; jogurtov kolač s pečenimi jagodami in lešniki; jogurtov kolač s pistacijami; jogurtov kolač z malinami; jogurtov kolač z marelicami in češnjami; jogurtov kolač z marelicami in mandljevimi lističi; kokosov biskvitni kolač; kolač s hruškami in orehi; kolač s slivami in jabolki; kolač z gozdnimi sadeži; kolač z jogurtovim nadevom; lešnikov kolač z jogurtom; limonini mafini z jogurtom; limonin kolač z jogurtom; limonin kolač z rozinami in kandiranim sadjem; makov kolač z jogurtom; mandljev kolač z jogurtom; medeno pecivo z jogurtom in slivovo marmelado; orehov kolač z jogurtom; polnovreden bananin kolač z orehi; potresen češnjev kolač; preprost marelični kolač; preprost skutin kolač z rozinami; sočen jogurtov kolač z limono in limeto; zdrobov kolač z jogurtom in mandlji ipd.

Ideje

gl. kolač (številne različice)

Opombe

Pri kisanju se sestava mleka precej spremeni. Beljakovine se delno razkrojijo in postanejo lažje prebavljive, iz sladkorja pa se razvije osvežilna mlečna kislina, ki ureja prebavo in pospešuje delovanje trebušne slinavke.

Opozorila

■ Belo moko in beli sladkor uvrščamo med zdravju najbolj škodljiva živila.
■ Maslo sodi med najokusnejše in najlažje prebavljive maščobe. Žal pa 100 gramov masla vsebuje kar 240 miligramov holesterola. Zato je še dopustna dnevna količina zaužitega masla do 30 gramov na osebo.
■ Jajce je eno najpopolneje sestavljenih in vitaminsko najbogatejših živil. Žal pa je v rumenjaku tudi škodljivi holesterol, ne priporočajo pa jih niti ljudem z obolelim žolčem.
■ Ko je beljakov sneg že čvrst, ga ne stepamo več, ker se lahko sesede.

Zdravilni učinki

(domnevni)
■ Jogurt (gl. tudi opombe) uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
■ Že 225 gramov jogurta dnevno spodbuja nastajanje gama interferona, ki krepi imunski sistem.

Zanimivosti

Po starem so kislo smetano pridobivali tako, da so še toplo namolzeno mleko nalili v plitve posode ter ga pustili pri temperaturi 12 do 15 °C. Po enem dnevu se je mlečna maščoba, ki je specifično lažja od mleka izločila na površino. Tako pridobljeni gostejši masten sloj, ki se je nabral na površini je kisla smetana. Na ta način so iz 10 kilogramov mleka pridobili okoli 1,5 kilograma smetane.

Viri

■ dopolnjen recept jogurtov kolač s portala coolinarika (hrv.)
■ številni različni viri