Predpriprava
HUMUS. Čičerko čez noč namočimo v 6-7 dl hladne vode z žličko sode bikarbone.
Priprava
■ Čičerko odcedimo v cedilo in oprhamo pod tekočo hladno vodo. Stresemo jo v posodo, prilijemo trikratno količino vode in dodamo žličko sode bikarbone. Zavremo, vmes pa s površine odstranjujemo pene in luščinice. Ko zavre, temperaturo znižamo, čičerko pa pokrito počasi kuhljamo 25-30, redkeje do 40 minut (glede na sorto). Pred koncem kuhanja (!) dodamo pol žličke soli.
Čičerko za humus izjemoma skuhamo, da so zrna povsem mehka in skorajda razpadajo. Le tako pripravimo gladek in svilnat namaz oz. pomako. Z malo sode bikarbone občutno skrajšamo čas kuhanja.
■ Česen zelo drobno sesekljamo.
■ Kuhano čičerko odcedimo, ohladimo in v multipraktiku zmiksamo v gladko pasto. Primešamo
sezamovo pasto (količino lahko po okusu povečamo), limonov sok, malo soli in sesekljan česen. Nazadnje postopoma prilijemo 0,6 dl hladne vode med miksanjem. Gl.
opombe.
Redkejši humus lahko uporabimo kot solatni preliv. Zlasti pri zelenjavnih solatah.
■ Humus predenemo v skodelico, ki jo pokrijemo s prozorno folijo. Položimo jo v hladilnik vsaj za 60 minut. Humus vzamemo iz hladilnika 30 minut pred serviranjem.
Serviranje
Humus ali
čičerkina pomaka je še okusnejša, prelita z oljčnim oljem. Včasih potresena z mleto rdečo papriko in/ali z blago prepraženimi sezamovimi semeni. Ponudimo ga s katero od številnih različic
ploščatega kruha, s kakim drugim (domačim)
kruhom ali/in s
hrustljavčki (krekerji; številne
različice). Pomako / namaz pogosto ponudimo s (presno) zelenjavo ali/in s sirovimi namazi, pa tudi z zelenjavo z žara.
Humus (z avokadom in špinačo)
Sorodni recepti
Kuharski leksikon
■
Humus (hummus, hommus, houmous; arab. beseda za čičerko) je bližnjevzhodni kremni namaz, jed ali pomaka iz čičerke, sezamove paste (
tahini), olja (oljčnega, sezamovega), česna in limonovega soka. Jed obogatimo z različnimi začimbami ali z začimbno mešanico. Humus je kuhinjski
čira-čara. Sestavine stresemo / nalijemo v blender in že čez nekaj minut imamo zdrav obrok. Pred serviranjem ga tradicionalno potresemo z nekaj zrni čičerke, s sezamom, s sesekljanim koriandrom ali/in z mleto rdečo papriko. Izdatno ga pokapljamo s kakovostnim oljem. Ponudimo ga kot pomako ali namaz k predjedem in prigrizkom. Pogosto k surovi zelenjavi. V bližnjevzhodnih kuhinjah ga uporabljajo tudi kot nadev za pito. V sodobni kuhinji z besedo humus označujejo podobne pireje z nevsakdanjimi dodatki. Z lečo, z belim fižolom, z avokadom, s pečenimi paprikami, z bobom itd.
Humus (s pečnimi paprikami in suhimi paradižniki)
■
Čičerka (Cicer arietinum) je enoletna stročnica, visoka 20-25 cm. V kratkih strokih ima 2-3 užitna, srčasta, lešnikom podobna zrna. Poznamo več vrst čičerke, ki se razlikuje predvsem po barvi in velikosti. Pretežno je rumena, lahko pa je tudi bela, zelena ali črna. Po okusu spominja na orehe in kostanje. Vse vrste so hranljive in lahko prebavljive. Najbolj znane vrste čičerke so:
desi (tudi
Bengal gram, kala chana, chhola boot),
Bambai (Bombaj) in
kabuli (kabulska; najbolj pogosta v Sredozemlju). Bolj redki sta
črna čičerka (
ceci neri), ki je doma v italijanski Apuliji, in indijska
zelena čičerka (
harbhara).
Sezamova pasta (tahini) je naprodaj v številnih različicah, zlahka pa jo pripravimo tudi doma. V hladilniku se ohrani od 3 mesece.
■ Improvizirajmo.
Čičerko najbolje* kombiniramo z (abecedno): blitvo, bučami, bulgurjem, citrusi, cvetačo, čebulo*, čiliji (vegetarijanskimi), v falafele*, gobami (zlasti z jurčki), jajčevci*, jogurtom, v juhah* (mineštre, paradižnikove, zelenjavne), v karijih*, s kokosom in kokosovim mlekom, korenčkom, krompirjem, kruhom, kumarami, kuskusom, kvinojo, lečo, ohrovtom, olivami, olji* (zlasti z olivnim*, sezamovim, sončničnim), paprikami, paradižniki* (tudi s posušenimi na soncu), paradižnikovo mezgo*, pinjolami, v ragujih*, z rižem*, s semeni (zlasti s sezamovimi), sezamovo pasto* (tahini), siri (zlasti s feto), sladkim krompirjem, solatami* (fižol, zelena, zelenjava), špinačo*, zeleno ali/in z žitaricami.
V številnih različicah te pomake najdemo tudi rimsko kumino (Cuminum cyminum), čili, zatar (za’atar, zaatar) ali peteršilj.
■ Improvizirajmo.
Čičerko najbolje* začinjamo z (abecedno): baziliko, česnom*, čiliji, ingverjem, kajenskim poprom, kisi (balzamični, rdeči vinski, šerijev), koriandrom, limonami* (zlasti s sokom), lovorovimi listi, meto, mleto rdečo papriko (prekajeno, sladko), origanom, peteršiljem*, poprom, rimsko kumino*, rožmarinom, rujem (sumac), timijanom ali/in z žafranom.
Humus (
kokosov)
Vse stročnice učinkovito znižujejo negativni holesterol, uravnavajo krvni sladkor in so idealno živilo za diabetike. Vsebujejo veliko vlaknin, povezujejo pa jih tudi z znižano pojavnostjo nekaterih vrst raka.
■
120 g čičerke se nakuha na pribl. 400 g kuhane, kolikor je potrebujemo za ta recept. Sicer pa velja, da iz 1 dl (60 g) suhe čičerke dobimo 2,5 dl (215 g) kuhane. Iz skodelice (2,4 dl; 125 g čičerke) dobimo 2,5 skodelici (6 dl) oz. 520 g kuhane.
Pripravljen namaz je nekoliko redkejši, a se sčasoma zgosti. Lahko ga pripravimo do 3 dni pred serviranjem.
Če za humus uporabimo čičerko iz pločevinke, jo odcedimo in stresemo v krop. Dodamo malo sode bikarbone, čičerko pa kuhamo 10 minut. Tekočino iz pločevinke (
akvafaba) uporabimo za pripravo odlične
veganske čokoladne pene.
Opozorila
■ Ko čičerko namakamo v toplejših mesecih, lahko dobi neprijeten vonj. Znebimo se ga, če vodo 2- do 3-krat zamenjamo. Ali pa posodo z namočeno čičerko položimo v hladilnik.
■ Pri nakupu sezamove paste (
tahini) smo pozorni na 100 % sezam brez dodatkov. Naprodaj so svetle do temne različice, različne gostote in slanosti.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
humus ali
čičerkina pomaka (izvirno:
humus)
Milica Knežević, z bloga
Na tanjiru (srb.)
■ številni različni viri
(4.97; 36 ocen)
30. november 2013
št. ogledov: 4669
