Priprava
■ Čemaževe lističe operemo, odcedimo in posušimo na papirnatih brisačah. Lešnike grobo sesekljamo. Parmezan drobno naribamo.
■
ČEMAŽEV PESTO. Posušene čemaževe lističe stresemo v multipraktik. Še bolje, v blender. Dodamo lešnike, parmezan in žlico olja. Vse skupaj zmiksamo s kratkimi premori. Vmes postopoma prilijemo preostalo olje. Omako nazadnje posolimo po okusu.
■ V ponev nalijemo olje in potresemo nariban parmezan. Nanj nalijemo jajce, ki ga posolimo. Pristavimo in spečemo po okusu; ponavadi z zakrknjenim beljakom in s tekočim rumenjakom.
Serviranje
Jed predenemo na ogret krožnik in jo pokapljamo s čemaževim pestom; gl.
nasveti. Hrustljavo jajce na oko s parmezanom in čemaževim pestom, za zajtrk.
Nadomestek
■ Čemažev pesto lahko nadomestimo s kakim drugim
pestom (številne
različice) po svojem okusu. Še posebej, če ga imamo med ozimnico.
■ Parmezan lahko nadomestimo s pekorinom, s sirom
fiore sardo s Sardinije ali z grana padano, dokaj dober nadomestek pa je tudi zbrinc.
■ Repično olje lahko nadomestimo s kakim drugim oljem nevtralnega okusa. Lahko pa ga v celoti nadomestimo s svinjsko mastjo.
Izboljšanje
Improvizirajmo. Jajca najbolje začinjamo z (abecedno): baziliko, čebulo, čilijem v prahu, čilijevimi omakami, drobnjakom, kaprami, kislico, krebuljico, mlado čebulo, pehtranom, peteršiljem, poprom, sardelnimi fileti, timijanom ali/in z vodno krešo.
Nasveti
■ Segajmo po jajcih z oznako 0 (jajca ekološke reje) ali 1 (jajca proste/pašne reje). S na embalaži pomeni, da so jajca slovenskega izvora.
■ Pesto ki nam ostane, nadenemo v steklen kozarček. Nanj nalijemo toliko olja, da se naredi tanka plast. V hladilniku ga lahko hranimo do 7 dni.
■ gl.
opozorila
Pojasnila
■ Jajca delimo po velikosti oz. po masi na (po standardih EU): S (mala, do 53 g), M (srednja, 53 do 63 g), L (velika, 63 do 73 g) in XL (debela, nad 73 g).
■ Čemaž (
Allium ursinum) je ena najbolj okusnih, najbolj uporabnih in najbolj zdravih užitnih divjih rastlin. Od marca do junija raste v (deloma) senčnih, vlažnih hrastovih, bukovih in gabrovih gozdovih. Pri nas ga najdemo skoraj povsod, užitni pa so listi, čebulice, cvetovi in plodovi. Rastlina, ki močno diši po česnu, zraste 10-40 cm visoko. Mladi listi so sveže zeleni in svetli, stari pa suličasti in temneje zeleni. Cvetovi imajo močnejšo aromo, stari listi pa šibkejšo. Gl.
opozorila.
Različice
Ideje
gl.
čemaž (številne
ideje);
jajce (številne
ideje)
Opozorila
Čemažu so podobne strupene rastline: različne vrste čmerike (
Veratrum), podlesek (
Colchicum autumnale) in šmarnica (
Convallaria majus). Ki pa nimajo značilnega vonja po česnu. Podlesek je posebej nevaren zato, ker si s čemažem običajno deli rastišče in ga mimogrede naberemo v šopek skupaj z njim. Sicer pa čemaževe liste nežno zmanemo med dlanmi in še bolj začutimo nezgrešljivi vonj po česnu, ki ga nima nobena druga gozdna rastlina. Kako najbolj zagotovo ločimo čemaž od podobnih strupenih rastlin? Čemaževi listi rastejo posamič, vsak na svojem peclju, so značilno krhki in se lepo lomijo.
Zanimivosti
■ Čemaž je znan tudi kot divji česen, gozdni česen, kačji lek, medvedji česen in štrkavec.
■ Beseda pesto izvira iz italijanske besede
pestare (strt, zdrobljen). Pesto, kakršnega poznamo danes, je prvič zapisan leta 1863 v kuharici
La Cuciniera Genovese, Giovannija Battiste Ratta.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
hrustljavo jajce na oko s parmezanom in čemaževim pestom (izvirno: crispy parmesan eggs with wild garlic pesto)
Niamh Shields, z bloga
Eat like a Girl
■ številni različni viri
Spletne povezabe
spletni nakup kuharic
Niamh Shields