Priprava
■ Moko s soljo presejmo na delovno površino.
■ Hladno maslo narežemo na lističe, ki jih stresemo na moko. Maslo sekljamo z velikim, ostrim nožem, da so vidni le še drobceni koščki masla. Nato maslo s s
prsti vtremo v moko (gl. video), da izginejo vse sledi masla.
■ Mešanico stresemo v mešalno posodo. Dodamo jajce. S kavljema mešalnika testo gnetemo, da postane gladko. Oblikujemo ga v disk in ovijemo v prozorno folijo. Za 10 minut ga položimo v hladilnik.
■ Obloga. Koromač očistimo, razpolovimo in zrežemo na tanke lističe.
■ V ponvi segrejemo olje, na katerem koromač pražimo 5 minut. Nekajkrat ga premešamo.
■ Pečico ogrejemo na 210 °C.
■ Parmezan drobno naribamo.
■ V skledici gladko razmešamo mleko, smetano, jajci, parmezan, sol, sveže mleti poper in nariban muškatni orešček.
■ Ohlajeno testo razvaljamo med dvema listoma prozorne folije.
Položimo ga v model (27 cm; gl. video), pri čemer testa, ki gleda čez rob ne obrežemo. Testo po dnu dokaj na gosto prešpikamo z vilicami. Testo pokrijemo s kosom alu folije, nato pa ga obtežimo s suhim fižolom ali podobno. Model za 10 minut položimo v ogreto pečico.
■ Model vzamemo iz pečice. Temperaturo v pečici znižamo na 180 °C.
■ Oblogo odstranimo s testa, po katerem enakomerno nanesemo koromač. Prelijemo ga z mlečno mešanico. Model za približno 30 minut položimo v ogreto pečico. Da se pita po vrhu zlato rumeno zapeče.
■ Pečeno pito hladimo 10 minut.
Serviranje
Pito narežemo in ponudimo.
Hrustljava maslena pita s koromačem je lahka samostojna jed, h kateri lahko ponudimo sezonsko (listnato) solato.
Nakup
■ Rok uporabe jajc je po veljavni zakonodaji 28 dni od dneva, ko jih
kokoši znesejo. To praviloma pomeni, da so jajca z rokom trajanja 14 dni, kokoši znesle pred 14 dnevi. Zato segajmo po jajcih z daljšim rokom trajanja.
■ Ko kupujemo koromač, izbiramo manjše, povsem bele in čvrste glavice. Pri večjih glavicah pred pripravo obrežemo ali odstranimo zunanje vlaknaste dele. Gl. tudi
izboljšanje.
Nadomestek
■ Maslo praviloma lahko nadomestimo z
margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabše in povsem neustrezno nadomestilo. Gl. tudi
opozorila.
■ Parmezan lahko nadomestimo s
pekorinom ali s sirom
fiore sardo s Sardinije, dober nadomestek pa je tudi domači
zbrinc.
Izboljšanje
■ Italijani ločijo med moškimi in ženskimi gomolji koromača. Prvi so bolj čokati in okrogli, ženski pa so bolj ploščati in podolgovati. Moški so bolj hrustljavi in manj vlaknati, imajo pa tudi razkošnejši vonj, to pa so tiste kvalitete, ki jih posebej cenimo pri koromaču, ki ga uživamo presnega. Gl. tudi
nakup.
■ Improvizirajmo. Koromač najbolje* začinjamo z (abecedno): česnom*, koriandrom, koromačevimi semeni*, janežem, kisom* (zlasti z balzamičnim), likerji (janeževimi), limonami* (lupinica, sok), olji* (lešnikovo, olivno*, oljna repica, orehovo), pehtranom, peteršiljem, pomarančami* (lupinica, sok), poprom (beli, črni), timijanom, vinom ali/in zvezdastim janežem.
■ gl.
ideje
Nasveti
■ Mehka moka vsebuje razmeroma več
škroba kot
beljakovin, posledično pa tudi manj
lepka. Zato je primernejša za krhke kolače in fino pecivo.
■ Krhko testo vedno
ugnetemo na hitro, sicer se začne med valjanjem lepiti na delovno površino, pečeno pa je trdo. Seveda pa ga lahko ugnetemo tudi strojno.
Pojasnila
■ Jajca po velikosti oziroma masi delimo na (po standardih EU): S (mala, do 53 g), M (srednja, 53 do 63 g), L (velika, 63 do 73 g) in XL (debela, nad 73 g). V kuharskih receptih so najpogosteje mišljena jajca velikosti M.
■ Krhko testo pred pečenjem obložimo z alu folijo, potem pa ga obtežimo z rižem ali s suhimi stročnicami, da se med pečenjem ne napihne, oziroma da se na njem ne pojavijo mehurji. Ta pomožni kuharski postopek imenujemo
slepo pečenje.
■ Muškatovec zraste do 20 metrov visoko, vsako leto pa rodi do dva tisoč oranžno rumenih sadežev. Ko dozorijo, njihov mesnati del poči in se pokaže škrlatna ovojnica, muškatni cvet, ki obdaja temno rjavo koščico, v kateri je muškatni orešček. Šele ko notranjost semena začne ropotati, ga lahko razbijemo.
Različice
gl.
koromačeva pita (različice)
Ideje
■ Improvizirajmo. Koromač najbolje* kombiniramo z (abecedno): artičokami, avokadom, beluši, brusnicami (suhimi), bučami, čebulo*, figami, fižolom, suhim*, gobami*, grenivkami, hruškami, jabolki, kaprami, kisi* (balzamični*, belim vinskim, malinovim, šampanjski, šerijevim), korenčkom, krompirjem, kumarami, lečo, lešniki, likerji (janeževimi), limonami* (sok, lupinica), mandlji, maslom, olivami, olji* (zlasti z olivnim*), omakami (zlasti s paradižnikovo), orehi*, paprikami, paradižnikom*, pomarančami* (sok, lupinica), porom, rdečo peso (tudi s sokom), rižem (v rižotah), rukolo*, siri* (gorgonzola, grojer, kozji*, parmezan*, rikota), solatami (paradižnikovo, zeleno), testeninami, vini (suho belo), vodno krešo ali/in z zeleno.
■ gl. koromač (številne
ideje);
pita (številne slane in sladke
različice)
Opozorila
■ Belo moko uvrščamo med najbolj škodljiva živila.
■ Margarina vsebuje tudi do 35 % trans maščobnih kislin, ki jih je ameriški urad za hrano (FDA) leta 2013 razglasil za škodljive.
■ Izvirni parmezan je pridelan z živalskim sirilom, zato jedi, pripravljene z njim, ne sodijo med vegetarijanske.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
hrustljava maslena pita s koromačem (izvirno: buttery crisp fennel tart) Meike Peters, z bloga
eat in my kitchen
■ številni različni viri
Spletne povezave
spletni nakup kuharic
Meike Peters
