Predpriprava
■ Fige (gl.
opombe) očistimo, olupimo (pazimo, da z lupino ne režemo mesnatega dela) in zrežemo na manjše koščke.
■ Pomaranče olupimo, vključno tanko belo podkožico, potem pa jih zrežemo na fileje (gl.
nasveti), te pa na centimeter velike koščke.
■
Kozarce za vlaganje temeljito operemo, potem pa jih tik pred začetkom kuhanja marmelade skupaj s pokrovčki zložimo v
pečico, segreto na 80° C.
Priprava
■ V posodi pristavimo narezane fige in pomaranče, sladkor in drobno
nastrgano pomarančno lupino. Zavremo in počasi
kuhamo 30 minut.
■ Sadni masi po navodilu z zavitka primešamo
Želin, potem pa vse skupaj počasi kuhamo še 5 minut.
■ Marmelado nadenemo v vroče kozarce. Te dobro zapremo, potem pa ovijemo v debelo odejo, v kateri jih povsem ohladimo.
Nadomestek
Beli sladkor, če je le mogoče, nadomeščamo z
rjavim sladkorjem; gl.
opozorila.
Izboljšanje
■ V Gurmanovi kuhinji se zdi, da je marmelada presladka. Količino sladkorja lahko zmanjšamo na 400 gramov, marmeladi pa lahko dodamo tudi sok 1
limone.
■
Vanilijev strok podolžno razpolovimo in izdolbemo stržen, potem pa oboje kuhamo skupaj s sadjem. Ob koncu kuhanja strok odstranimo.
Nasveti
■ Pomarančne fileje režemo tako, da z ostrim nožem zarežemo ob tanki opni, ki ločuje posamezne krhlje. Nato zarežemo še na drugem delu krhlja. Na enak način zrežemo ves sadež, na krhljih pa ne sme biti belih kožic. Seveda odstranimo tudi peške. Gl. tudi
triki.
■ Najbolj preprost način preverjanja ustrezne gostote marmelade je test gostote. Na hladen krožniček kanemo kapljo, dve vroče marmelade. Za nekaj sekund ga postavimo v hladilnik. Če se na kaplji naredi tanka kožica, marmelada pa se ne razleze, je kuhana.
■ Kozarce z marmelado hranimo v hladnem in temne prostoru.
Triki
■ Izrezovanje pomarančnih filejev si olajšamo, če sadeže pred rezanjem za 10 minut potisnemo v zamrzovalnik.
■ Količino sladkorja lahko zmanjšamo, če kristalni sladkor kombiniramo z želirnim sladkorjem. Vendar v tem primeru nekaj malega izgubimo na okusu. Gl. tudi izboljšanje.
■ Sladkor se hitreje stopi, če ga predhodno segrejemo v pečici. Zadostuje, če pečico segrejemo na 80° C, sladkor pa stresemo na pekač in za 10 minut potisnemo v pečico. Marmelado na ta način hitreje skuhamo.
■ Sladkor se med kuhanjem marmelade manj peni, če v posodo dodamo košček masla.
Pojasnila
Čas kuhanja je odvisen tudi od zrelosti sadja, marmelada pa je ponavadi kuhana, ko se na površini nehajo delati pena.
Različice
gl. figova marmelada (različice); figov džem (različice)
Ideje
gl. džem; marmelada
Opombe
Nekoliko okusnejša, pa tudi lepša na pogled je marmelada iz temnih fig.
Opozorila
■ Zaradi podaljšanja trajnosti izvozniki pomaranče in druge agrume vse pogosteje okopajo v raztopini strupenega difenila (E 230) ali pa jih zavijejo v difenil papir. Lupina tako konzerviranega sadeža je neuporabna tudi po pranju.
■ Beli sladkor (gl. nadomestek) uvrščamo med najbolj nezdrava živila. Gl. tudi izboljšanje.
Zdravilni učinki
(domnevni)
■ Fige (gl. okvirček) in pomaranče uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna. Gl. tudi opozorila.
■ Fige sprožajo bazično reakcijo in nevtralizirajo preobilje želodčne kisline, zaradi vsebovane glukoze in fruktoze, pa zmanjšajo željo po sladkarijah.
■ Znanstveniki iz Commonwealth Scientic and Industrial Research Organization ugotavljajo, da redno uživanje agrumov za 50 % zmanjšuje možnost pojava raka ust, požiralnika in želodca. Le ena pomarančna dnevno pa za nekaj odstotkov zmanjšuje možnost možganske kapi.
Zanimivosti
■ Skupna svetovna proizvodnja svežih fig presega milijon ton letno. Največ fig pridelajo v Turčiji in Grčiji. (2002)
■ Za marmelado je dolgo veljalo, da izvira iz Anglije. V resnici pa se je leta 1770 prvič pojavila v škotskem obmorskem mestu Dundee. Trgovec John Collier je nekega dne kupil velik tovor pomaranč. Ker so bile grenke, niso šle v prodajo. Trgovčeva žena jih je predelala v marmelado, podjetje, ki je nastalo tedaj, pa obstaja še danes. (2004)
■ gl. okvirček
Viri
številni različni viri