Priprava
■ BELA ČOKOLADNA PENA. Pripravimo
vodno kopel. Nad njo položimo ustrezno velik kotliček / skledo. Vanjo nadrobimo belo čokolado ter prilijemo 0,5 dl smetane. Čokolado stopimo med občasnim mešanjem. Stopljeno mešanico hladimo 5 minut. Med občasnim nežnim mešanjem.
Smetano v hladilniku hladimo vsaj 6–8 ur. V najhladnejšem zgornjem delu. Najbolje, da skledo in metlico položimo v zamrzovalnik. 15 minut pred začetkom stepanja.
■ V skledi stepemo pribl. 1,5 dl smetane. Da se na površini tvorijo čvrsti vršički. 1–2 žlici stepene smetane odločno primešamo stopljeni čokoladi. Nato jo nežno (!) v preostalo stepeno smetano. Peno razdelimo v 4 kozarce. Najbolje kar z žlico.
■ TEMNA ČOKOLADNA PENA. Pripravimo jo podobno kot belo čokoladno peno. Temno čokoladno peno razdelimo po beli čokoladni peni.
Kdor želi, lahko malinovo omako pripravi tik pred serviranjem. Še vročo nalije po peni.
■ MALINOVA OMAKA. V majhni kozici pristavimo maline in sladkor. Lahko tudi žličko limonovega soka. Pri srednji temperaturi kuhljamo 10–15 minut. Da se začnejo maline gostiti.
■ Omako odstavimo in nekoliko ohladimo. Kdor želi bolj fino, jo pretlači skozi gosto cedilo. Omako nalijemo po kremi.
■ Kozarce s sladico prestavimo v hladilnik. Za 2–3 ure.
Serviranje
Dobro ohlajena
dvojna čokoladna pena z malinovo omako, sladica za bogove.
Sorodni recepti
Kuharski leksikon
■
Proizvodnja čokolade. Kakavova semena izpostavijo soncu, da se obarvajo rahlo vijoličasto. Sledi fermentacija s katero se zrna obarvajo čokoladno rjavo. Zrna nato posušijo, očistijo in odstranijo koščice. Semena pražijo, da razvijejo bogat okus in značilne barve kakava. Pražena semena stiskajo. Nastane gosta, tekoča, rjava kakavova masa. Ko maso izpostavijo visokemu pritisku, iz nje iztisnejo kakavovo maslo. Preostanek zmeljejo v kakavov prah. Kakavovo maslo, kakavova masa in kakav v prahu so glavne surovine za čokolado.
■
Bela čokolada ne sodi med čokolade, saj ne vsebuje kakavovega testa. Lahko je sladkana ali nesladkana, vsebuje pa najmanj 24 % kakavovega masla. Je sladkega, kremnega okusa, naprodaj pa je v obliki ploščic oz. tablic in kapljic.
Temno čokolado najbolje odišavljamo z (abecedno): cimetom, karamelom, kavo, z meto ali/in z vaniljo.
■ Pravi
čokoholik prej ali slej odkrije vrhunske tuje čokolade. Najboljše so francoske blagovne znamke (abecedno):
Dalloyau,
Debauve & Gallais,
La Maison du Chocolat,
Valrhona in
Weiss, sledijo pa jim
Barry,
Menier in
Poulain. Enake kakovosti sta italijanski blagovni znamki
Amedei in
Domori ter belgijski
Callebaut in avstrijski
Zotter.
Opozorila
■
Vložek v eko čokolade se obrestuje. Raziskovalci so ugotovili, da so nekatere komercialne čokolade kontaminirane z zelo visokimi odmerki svinca. Večina čokolad vsebuje tudi lecitin, pridobljen iz soje. Največji ponudnik lecitina so ZDA, kjer je soja vse bolj problematična zaradi onesnaženosti z gensko spremenjenimi organizmi. Samo ekološko certificirani izdelki vsebujejo ekološko certificirani lecitin ali pa so celo brez njega.
■ Posamezni proizvajalci bele čokolade kakavovo maslo nadomeščajo s cenejšimi rastlinskimi maščobami. Ki vsebujejo več škodljivih nasičenih maščobnih kislin.
Viri
■ urejen in dopolnjen recept
dvojna čokoladna pena z malinovo omako (izvirno:
double chocolate mousse with raspberry sauce)
Daniela Lambova, z bloga
Dani's Cookings
■ številni različni viri
Daniela Lambova
