Priprava
■ Kuhinjsko krpo zvijemo in nanjo prislonimo 4 kozarce. Kakor na fotografiji. Ni pa obvezno.
■ ČOKOLADNA PANAKOTA. Želatino namočimo v malo vode po navodilu z embalaže. Čokolado sesekljamo.
■ Smetano, sladkor in ščepec soli segrejemo do vrenja. Med občasnim mešanjem. Ko zavre, odstavimo, in vmešamo ožeto želatino. Posodo znova pristavimo, vsebino pa segrevamo med mešanjem. Da se želatina stopi.
■ Posodo znova odstavimo. Vanjo stresemo sesekljano čokolado in mešamo, da se stopi. Čokoladno panakoto previdno nalijemo v pripravljene kozarce. Kremo ohladimo.
■ PANAKOTA. Pripravimo jo kakor čokoladno (gl. zgoraj). S to razliko, da smetano pristavimo s sladkorjem in z vaniljinimi semeni.
■ Kozarce s (poševno) ohlajeno čokoladno panakoto položimo na ravno površino. Vanje previdno nalijemo vročo brezbarvno panakoto. Sladico ohladimo na sobno temperaturo. Nazadnje pa jo položimo v hladilnik. Vsaj za 30 minut.
■ Sezonsko sadje po okusu očistimo in po potrebi narežemo. Poleti je najboljše jagodičevje (maline, borovnice, jagode ipd.). Pozimi je dobra izbira zrel mango ali filirane pomaranče.
■ Sadje razdelimo po kremi in ga potresemo s kakavom.
Serviranje
Dvobarvna čokoladna panakota, panna cotta, užitek za oči in za brbončice.
Nadomestek
Sezonsko sadje lahko nadomestimo s kakšnim domačim prelivom. Sadnim ali čokoladnim.
Izboljšanje
■ Kakovost sladice je v največji meri odvisna od kakovosti smetane. Praviloma izbiramo med smetanami za stepanje, izognemo pa se slajenim smetanam.
■ Pravi čokoholik prej ali slej odkrije vrhunske tuje čokolade. Najboljše so francoske blagovne znamke (abecedno):
Dalloyau,
Debauve & Gallais,
La Maison du Chocolat,
Valrhona in
Weiss, sledijo pa jim
Barry,
Menier in
Poulain. Enake kakovosti sta italijanski blagovni znamki
Amedei in
Domori ter belgijski
Callebaut in avstrijski
Zotter.
■ Improvizirajmo. Čokolado najbolje* začinjamo z (abecedno): cimetom*, ingverjem, meto* ali/in z vanilijo*.
Nasveti
■ Izvirna panakota se pripravlja brez želatina. In taka ima najboljšo teksturo. Žametno in kremno. Če pa že uporabljamo želatino, naj je bo čim manj.
■ Vložek v eko čokolade se obrestuje. Raziskovalci so ugotovili, da so nekatere komercialne čokolade kontaminirane z zelo visokimi odmerki svinca. Večina čokolad vsebuje tudi lecitin, pridobljen iz soje. Največji ponudnik lecitina so ZDA, kjer je soja vse bolj problematična zaradi onesnaženosti z gensko spremenjenimi organizmi. Samo ekološko certificirani izdelki vsebujejo ekološko certificirani lecitin ali pa so celo brez njega.
Pojasnila
■ Sladko smetano pridobivajo s pomočjo posnemalnika. Posnemalnik je posebna mlečna centrifuga sestavljena iz stožičastih krožnikov. Ki se zavrtijo več tisočkrat v minuti in ločujejo maščobno snov iz mleka. Iz 100 kg mleka tako pridobijo več kot 16 kg smetane. Ki mora vsebovati najmanj 15 % mlečne maščobe.
■ Proizvodnja čokolade. Kakavova semena sušijo na soncu, fermentirajo, posušijo, izkoščičijo, pražijo in stiskajo. Iz kakavove mase iztisnejo kakavovo maslo.
Različice
Ideje
gl.
čokolada (številne
ideje); sladka smetana (številne
ideje)
Opozorila
■ Smetano uživamo zmerno, vsebuje veliko nasičenih maščobnih kislin.
■ gl.
nasveti
Zanimivosti
Panakote (
panna cotta) v italijanskih kuharicah ne najdemo pred letom 1960. V deželi Piemont, od koder prihaja, so jo leta 2001 uvrstili med tradicionalne jedi. Avtorica je domnevno Madžarka s področju Langhe.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
dvobarvna čokoladna panakota, panna cotta (izvirno: dvobojna čokoladna panna cotta)
Andrea Cukrov, z bloga
Cukar (hrv.)
■ številni različni viri