Priprava
■ Pločevinko čičerke odpremo, tekočino pa precedimo v mešalno skledo; gl.
triki, ideje. Prilijemo agavin sirup in stepamo pri najvišji hitrosti, da dobimo penasto zmes, na las podobno beljakovemu snegu. Posodo pokrijemo s prozorno folijo in jo položimo v hladilnik.
■ Čokolado nadrobimo in stopimo nad vodno kopeljo ali v mikrovalovki. Stopljeno ohladimo, a le toliko, da ostane še tekoča. Vmes jo večkrat premešamo, da se hitreje hladi in da se ne strdi.
■ Ohlajeni čokoladi primešamo vanilijev izvleček (če ga uporabimo; gl. tudi
ideje), nazadnje pa nežno (!) še stepeno akvafabo. Zmes nalijemo v kozarce ali v skodelice. Te položimo v hladilnik za kakih 30 minut, da se mešanica ohladi in obenem dobi teksturo pene.
Serviranje
Ohlajena
čudežna čokoladna pena iz treh sestavin je lahko še okusnejša. Potresemo jo s sesekljanimi (opečenimi) lešniki, pistacijami, mandlji ali orehi. S čokolado ali s kakavom v prahu, s sesekljanimi čiliji ipd.
Nadomestek
Agavin sirup lahko nadomestimo s kokosovim sirupom ali z javorovim sirupom.
Izboljšanje
■ Pravi čokoholik prej ali slej odkrije vrhunske tuje čokolade. Najboljše so francoske blagovne znamke (abecedno):
Dalloyau,
Debauve & Gallais,
La Maison du Chocolat,
Valrhona in
Weiss, sledijo pa jim
Barry,
Menier in
Poulain. Po kakovosti jim konkurirata tudi italijanski blagovni znamki
Amedei in
Domori ter belgijski
Callebaut in avstrijski
Zotter.
■ Čokoladne sladice so še okusnejše z nekaj kapljicami čokoladnega likerja.
■ gl.
ideje
Triki
■ Peno stepemo hitreje s hladno akvafabo.
■ Če skupaj z akvafabo stepemo za 1/4 žličke vinskega kamna, dobimo večji volumen pene. Ta je pod vplivom vinskega kamna tudi stabilnejša.
Pojasnila
■ Proizvodnja čokolade. Kakavova semena izpostavijo soncu. Sledi fermentacija. Zrna nato posušijo, očistijo in odstranijo koščice. Semena pražijo, prepražena pa stiskajo. Nastane gosta, tekoča, rjava kakavova masa. Ko maso izpostavijo visokemu pritisku, iz nje iztisnejo kakavovo maslo. Preostanek zmeljejo v kakavov prah. Kakavovo maslo, kakavova masa in kakav v prahu so glavne surovine za čokolado.
■ Akvafaba (aquafaba) je precejena viskozna tekočina iz pločevinke s čičerko. Uporabljamo jo kot veganski nadomestek za beljake. Lahko je celo stepemo in dobimo teksturo, na las podobno
beljakovemu snegu, primerno celo za
vetrce (meringue). Iz 400 g pločevinke čičerke dobimo pribl. 180 g akvafabe.
■ Agavin sirup je naravno sladilo iz soka agav, ki ne vsebuje saharoze. Je brez okusa in je za 25 % slajši od sladkorja. Odličen je presni sirup iz agav vrste
tequiliana, sicer pa svetlega uporabljamo za svetle, temnega pa za temne sladice.
Različice
Ideje
■ gl.
akvafaba (številne
ideje);
čokolada (številne
ideje);
pena (številne ideje)
■ Improvizirajmo. (Temno) čokolado najbolje* začinjamo z (abecedno): cimetom*, ingverjem, kavo*, karamelom; kokosom, meto*, pomarančami, rumom ali/in z vaniljo*. Gl. tudi
serviranje.
■
Tukajle najdemo številne ideje, kako porabiti odcejeno čičerko, ki lahko v hladilniku počaka dan, dva.
Opombe
Kakav (s tem pa tudi temna čokolada) vsebuje nad 300 sestavin, ki ugodno vplivajo na naše telo, in predstavlja eno najbolj kompleksnih živil, kar jih poznamo. Vsebuje več antioksidantov kot česen in je najboljši vir magnezija, najpomembnejšega obrambnega elementa v telesu. Vsebuje tudi feniletilamin, ki povečuje sposobnost koncentracije in izboljšuje spomin. Deluje kot naravni antidepresiv in afrodiziak.
Zanimivosti
Prva tovarna čokoladnih tablic je začela delovati leta 1819 v Švici. Tam so leta 1824 oziroma 1830 ustanovili tudi še danes delujoči podjetji
Lindt in
Tobler. V Sloveniji je prva tovarna začela delovati komaj 77 let kasneje.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
čudežna čokoladna pena iz dveh sestavin (izvirno: aquafaba chocolate mousse)
Lara, z bloga
Vanillacrunnch
■ številni različni viri
