Predpriprava
■ Čokolado nadrobimo in stopimo v mikrovalovki ali nad
vodno kopeljo. Če čokolado topimo nad soparo, jo vmes nekajkrat premešamo.
■ Stopljeno čokolado odstavimo. Med mešanjem po žlicah dodajamo zmehčano maslo. Da se sestavini povsem povežeta. Dodamo še rumenjaka in sladkor v prahu. Mešamo, da dobimo gladko zmes. Položimo jo v hladilnik za 2 uri.
Priprava
■ Ohlajeno zmes zajamemo z žlico. Med dlanmi jo na hitro oblikujemo v kroglico. Enako oblikujemo vse tartufe. Polagamo jih na pladenj ali v globlji pekač.
■ Tartufe ohlapno pokrijemo s prozorno folijo. Čez noč jih položimo v hladilnik.
■ Naslednji dan kakav presejemo v širšo skledico ali v globoki krožnik. Vsak tartuf povaljamo v kakavu.
Čokoladne tartufe do serviranja hranimo v hladilniku.
Serviranje
Čokoladni tartufi so sladica za razvajanje.
Nakup
Jajca po velikosti oziroma masi delimo na (po standardih EU): S (mala, do 53 g), M (srednja, 53 do 63 g), L (velika, 63 do 73 g) in XL (debela, nad 73 g). V kuharskih receptih so najpogosteje mišljena jajca velikosti M. Pri nakupu jajci smo pozorni na oznake/žig neposredno na jajcih; 0 - jajca ekološke reje, 1 - jajca proste/pašne reje, 2 - jajca hlevske/talne reje in 3 - jajca baterijske reje; gl.
pojasnila.
Nadomestek
Maslo praviloma lahko nadomestimo z margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabše in povsem neustrezno nadomestilo.
Izboljšanje
■ Pravi čokoholik prej ali slej odkrije vrhunske tuje čokolade. Najboljše so francoske blagovne znamke (abecedno):
Dalloyau,
Debauve & Gallais,
La Maison du Chocolat,
Valrhona in
Weiss, sledijo pa jim
Barry,
Menier in
Poulain. Podobne kakovosti sta italijanski blagovni znamki
Amedei in
Domori ter belgijski
Callebaut in avstrijski
Zotter.
■ Presni kakav ima neprimerljivo boljši okus. Proizvajajo ga iz celih kakavovih zrn, ki jim odvzamejo maščobe, da ostane le čokoladni prah. Postopek izvajajo s hladnim stiskanjem, kjer temperatura ne preseže 48 °C, pri čemer se izloči kakavovo maslo, suhe sestavine, ki ostanejo, pa znova s hladnim postopkom zmeljejo v kakav v prahu. Gl.
opombe.
■ Sladice, pripravljene s čokolado, so še okusnejše, če čokoladi oziroma testu dodamo nekaj kapljic čokoladnega likerja.
Nasveti
Masla v hladilniku ne hranimo v zaprtem predalu, namenjenemu shranjevanju masla in sira, saj je to najtoplejši del hladilnika.
Triki
■ Ko nimamo časa za mehčanje masla pri sobni temperaturi, hladnega preprosto grobo naribamo.
■ Če nam zmanjka sladkorja v prahu, v multipraktiku preprosto drobno zmeljemo kristalni sladkor. Sladkor v prahu praviloma uporabljamo tedaj, ko hočemo, da se čim hitreje stopi.
Pojasnila
■ Zmehčano maslo je maslo, ki ga iz hladilnika vzamemo vsaj uro pred uporabo; gl.
triki.
■ Jajca iz baterijske reje so najcenejša, znesejo pa jih kokoši, ki so neusmiljeno zaprte v kletke (13-18 kokoši/1 m2). Jajca trgovskih blagovnih znamk so iz te reje. Jajca iz hlevske (talne) reje znesejo kokoši, ki se prosto gibljejo v hlevu (9 kokoši/1 m2). Jajca iz proste reje znesejo kokoši, ki se prosto gibljejo v hlevu z odprtinami skozi katere imajo kokoši prost izhod na pašnik. Pri ekološki reji imajo kokoši podobne razmere kot pri prosti reji.
Različice
Ideje
■ gl.
čokolada (številne
ideje)
■ Improvizirajmo. Čokolado najbolje* začinjamo s (abecedno): cimetom*, ingverjem, kavo*, meto*, pomarančno lupinico, rumom ali/in z vaniljo*.
■ Ko nam ostanejo
beljaki (številne
ideje).
Opombe
■ Čokoladne tartufe v grobem delimo na evropske, švicarske in ameriške. Razlikujejo se po sestavinah in obliki. Posebna skupina so
presni čokoladni tartufi iz kokosovega masla, suhega sadja, oreškov, medu, datljev, kokosove moke, kakava ali/in drugih sestavin.
■ Čas in temperatura praženja kakava bistveno vplivata na razvoj okusa; pri krajšem praženju oziroma nižjih temperaturah se razvije bolj kisel, aromatičen okus, pri bolj praženih semenih pa intenzivnejši, bolj grenak okus.
■ Količina tartufov je odvisna od njihove velikosti.
Opozorila
Za jedi, pri katerih jajc termično ne obdelamo nad 73 °C, uporabljamo izključno povsem sveža jajca. Sicer obstaja možnost zastrupitve z zelo nevarno salmonelo.
Zanimivosti
■ Čokoladne tartufe so prvič (po nesreči) pripravili leta 1920 v kuhinji znamenitega mojstra Augusta Escoffierja. Njegov vajenec je domnevno skušal narediti nadev za pecivo, a je vročo smetano nalil v posodo s čokoladnimi koščki, namesto na jajca s sladkorjem. Ko se je zmes strdila, je mojster ugotovil, da lahko iz mase oblikuje kroglice, ki jih je nazadnje povaljal po kakavu.
■ Čokolada je že od nekdaj veljala za afrodiziak. Zadnji azteški vladar, cesar Montezuma II., je dnevno zaužil celo do 40 tekočih čokolad dnevno. Pri Aztekih je za ženske in otroke veljala prepoved uživanja čokolade (afrodiziak), kakavova zrna pa so uporabljali kot denar. 10 zrn je bil vreden zajec, 50 zrn sužnja, 100 zrn pa suženj.
■ Primorska družina Zavrtanik je v Lescah ustanovila drugo slovensko tovarno čokolade. Letna proizvodnja je bila 600 ton, po drugi vojni pa je z nacionalizacijo nastala tovarna Gorenjka.
■ Kokoš mora za 12 jajc pojesti 1,8 kilograma krme. Nesti začne pri 19 tednih starosti, letno pa povprečno znese 300 do 325 jajc. Ko kokoš odraste, nosi večja jajca.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
čokoladni tartufi (izvirno: dark chocolate truffles)
Hélèna Dujardin, z bloga
TARTELETTE (angl.)
■ številni različni viri
