Priprava
■ Pekač (30x22 cm) obložimo s peki papirjem. Pečico segrejemo na 180 stopinj.
■ ČOKOLADNI BISKVIT. Moko, kakav in pecilni prašek presejemo in premešamo. Rumenjake in sladkor stepamo, da dobimo gosto, bledo kremo. Primešamo olje in presejana živila in gladko premešamo.
■ Beljake in ščepec soli stepemo v sneg. Da se na površini tvorijo čvrsti vršički. Nežno ga vmešamo v testo, z metlico ali z lopatico. Testo postrgamo v pekač. Pečemo ga 15–20 minut. Po 15 minutah opravimo test z zobotrebcem. Ko ga zabodemo na sredo biskvita, moramo izvleči suhega.
■ Pečeni biskvit ohladimo.
»Čas priprave« ne vključuje časa zaključnega hlajenja kolača, nekaj ur ali čez noč.
■ MLEČNA ČOKOLADNA KREMA. Želatino zmešamo s 4 žlicami hladne vode. Počakamo, da nabrekne. Mlečno čokolado grobo sesekljamo.
■ Prašek za puding gladko zmešamo z malo mleka. Preostalo mleko pristavimo s sladkorjem in s čokolado. Zavremo in premešamo, da se čokolada stopi. Postopoma prilijemo prašek za puding, med nenehnim mešanjem z metlico. Kuhamo in mešamo, da se krema zgosti. Odstavimo.
■ Želatino pristavimo in stopimo pri najnižji temperaturi. Stopljeno takoj vmešamo v kremo. Kremo pokrijemo s prozorno folijo neposredno po površini. Ohladimo jo na sobno temperaturo.
Sladica je zelo osvežujoča, pa ne presladka. Gozdne sadeže lahko nadomestimo samo z malinami. Ali s kombinacijo borovnic in robidnic za vijolično barvo.
■ PRELIV (pripravimo, ko je biskvit že hladen). Vodo in vaniljev sladkor prevremo.
■ Biskvit vzamemo iz pekača in odstranimo papir. Položimo ga nazaj v pekač. Enakomerno ga poškropimo z vročim prelivom, s pomočjo kuhinjskega čopiča.
■ Smetano (lahko je rastlinska), stepemo, da se na površini tvorijo mehki (!) vršički. Ohlajeno kremo na hitro stepemo. Dodamo stepeno smetano in vse skupaj stepemo še enkrat. Kremo enakomerno razmažemo po biskvitu. Vse skupaj položimo v hladilnik.
Med gozdne sadeže prištevamo bezeg, borovnice, brusnice, gozdne jagode, maline, robidnice ipd.
■ KREMA Z GOZDNIMI SADEŽI. Zamrznjeno jagodičevje pristavimo s sladkorjem in z malo vode. Od zapisanih 2,5 dl. Segrevamo pri srednji temperaturi, da se sladkor stopi. Ko se stopi, kuhamo še 5 minut, da sadeži razpadejo.
■ Gozdne sadeže pretlačimo skozi gosto cedilo. Sok pristavimo. Prašek za puding gladko zmešamo s preostalo vodo. Ko sok zavre, ga prilijemo med nenehnim mešanjem z metlico. Kuhamo med mešanjem. Ko se zgosti, odstavimo.
■ Želatino zmešamo s 4 žlicami hladne vode. Počakamo, da nabrekne. Tedaj jo pristavimo in stopimo pri najnižji temperaturi. Stopljeno dobro vmešamo v kremo. To pokrijemo s prozorno folijo neposredno po površini. Kremo ohladimo na sobno temperaturo.
■ Smetano (lahko je rastlinska), stepemo, da se na površini tvorijo mehki (!) vršički. Ohlajeno kremo na hitro stepemo. Dodamo stepeno smetano in vse skupaj stepemo še enkrat. Kremo enakomerno razmažemo po biskvitu. Vse skupaj položimo v hladilnik.
■ Kremo enakomerno razmažemo po mlečni čokoladni kremo. Vse skupaj položimo nazaj v hladilnik. Vsaj za nekaj ur, še bolje, čez noč.
Serviranje
Ohlajen in prepojen kolač narežemo na
čokoladne kocke s kremo iz čokolade in gozdnih sadežev. Lahko jih potresemo s kakavom ali s čokolado v prahu. Kdor želi trikotnike, kakor na fotografiji, si pomaga z majhnimi papirčki. Pred posipanjem jih položimo na kocke. Po vrhu lahko potresemo čokoladne drobtinice. Dodamo še kakšne (sveže) gozdne sadeže.
Sorodni recepti
Kocke, kakor jih je spekla (in pohvalila) FB prijateljica Vesna Pogačnik
Kuharski leksikon
■ Nizozemski kakav (
Dutch cocoa) je uveljavljeno ime za alkaliziran kakav. Najboljši prihaja iz nizozemske firme
Van Houten, kjer je g. C. J. Van Houten izumil proces priprave kakava v prahu. Davnega l. 1828. Surovi kakav je trpek, grenak in kiselkast. Z dodatkom alkalnih snovi (soda bikarbona) med praženjem, se kakavu zmanjšajo kislost, trpkost in grenkoba. Pridobi tudi na okusu in barvi.
■ Biskvitno testo lahko hitro preveč stepemo, zato je najbolje, da sestavine stepamo ročno. Z metlico, le toliko, da se povežejo v gladko testo enotne barve. Tako dosežemo, da na površini pečenega biskvita ni razpok ali pa jih je manj. Pa tudi površina biskvita je (skoraj) ravna in je ni potrebno obrezovati.
■ Mlečna čokolada vsebuje zelo nizko količino kakava in visoke deleže sladkorjev, zakisa telo, hitro dviga sladkor itd. Zato se blagodejni učinki kakava na mlečno čokolado ne nanašajo. Pa še nekaj: mlečne beljakovine se vežejo z antioksidanti, prisotnimi v kakavu, in jih tako naredijo še težje dostopne za naše telo.
Stepena smetana nam lepše uspe, če smetano, skledo za stepanje in metlico položimo v zamrzovalnik. Za 15-20 minut. Še posebej v vročih mesecih. Tako nam uspe celo manj mastna stepena smetana.
■ Pravi čokoholik prej ali slej odkrije vrhunske tuje čokolade. Najboljše so francoske blagovne znamke (abecedno):
Dalloyau,
Debauve & Gallais,
La Maison du Chocolat,
Valrhona in
Weiss, sledijo pa jim
Barry,
Menier in
Poulain. Enake kakovosti sta italijanski blagovni znamki
Amedei in
Domori ter belgijski
Callebaut in avstrijski
Zotter.
Opozorila
■ Nabiranje gozdnih sadežev deluje pomirjujoče in sproščajoče. Nikakor pa ne smemo pozabiti na ustrezno zaščito pred klopi v obliki cepljenja in pršil.
Smetano uživamo zmerno, vsebuje veliko nasičenih maščobnih kislin.
■ Pripravljena biskvitna zmes pred pečenjem ne sme čakati. Med čakanjem upada in izgublja potrebno rahlost. Nemudoma jo nalijemo v pekač/model in potisnemo v ogreto pečico.
■ Pazimo, da smetane ne stepemo bolj, kot je zapisano.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
čokoladne kocke s kremo iz čokolade in gozdnih sadežev ali
biskvitne kocke s čokoladno kremo in kremo iz gozdnih sadežev (izvirno:
čoko-šumske kocke)
Natalija Milodanović, z bloga
Mystic Cakes (hrv.)
■ številni različni viri
Spletne povezave
spletni nakup kuharic
Natalije Milodanović
Natalija Milodanović
