Priprava
■ (za pribl. 100 kockic) Maslo pristavimo, počasi stopimo in ohladimo do mlačnega. Pekač (stranica 25 cm) namažemo z maslom in potresemo z moko. Pečico ogrejemo na 160 °C.
■ V kotličku penasto umešamo rumenjake, sladkor v prahu in vanilijev sladkor. V skledi zmešamo moko, čokolado v prahu, mlete mandeljne in kakav. Mešanico postopoma in izmenoma s stopljenim maslom vmešamo v rumenjakovo zmes.
■ Beljake s ščepcem soli stepemo v trd sneg, ki ga nežno vmešamo v testo. Tega nalijemo v pripravljen pekač, ki ga za 30 minut potisnemo v segreto pečico. Proti koncu pečenja pripravimo
belo glazuro in
čokoladno glazuro.
■ Pečen biskvit vzamemo iz pečice; še toplega narežemo na kvadratke (2,5 cm). Zložimo jih na rešetko in prelijemo s čokoladno glazuro. Ko se čokoladna glazura strdi, po njej z belo glazuro nabrizgamo poljuben vzorec s tankimi črtami.
Serviranje
Čokoladne kocke so drobno pecivo. Ponudimo jih z vodo, s sadnim sokom, s čajem ali s kavo.
Nadomestek
■ Mandlje lahko nadomestimo z lešniki ali orehi, vendar pa so mandeljni najboljši izbor.
■ Beli sladkor, če je le mogoče, nadomeščamo z manj škodljivim rjavim sladkorjem
; gl.
opozorila.
■ gl.
izboljšanje
Izboljšanje
■ Čokolado v prahu nadomestimo z drobno nastrgano
čokolado s 70-odstotno vsebnostjo kakava.
■ Mandlji, s tem pa tudi pecivo, dobijo posebno aromo, če jih pred mletjem svetlo rumeno
prepražimo v suhi ponvi.
■ Sladice, pripravljene s čokolado, so še okusnejše, če čokoladi dodamo nekaj kapljic
čokoladnega likerja.
Nasveti
■ Pripravljena biskvitna zmes pred pečenjem ne sme čakati, saj v tem času upada in izgublja potrebno rahlost. Nemudoma jo nalijemo v pekač/model in potisnemo v segreto pečico.
■ Beljakov sneg nam lepo uspe, če ga pripravljamo z beljaki, ogretimi na sobno temperaturo
. Najbolje, da jajca iz hladilnika vzamemo 2 uri pred začetkom
stepanja.
Različice
Čokoladne kocke in druge kocke, ki vsebujejo črno, mlečno ali/in belo čokolado:
Ideje
gl.
čokolada (številne
ideje);
čokoladno biskvitno testo (številne
ideje)
Opombe
Barva jajčnega rumenjaka je odvisna od krme
kokoši. Zato je napačno mnenje, da so kakovostna le tista jajca, ki imajo izrazito rumen rumenjak.
Opozorila
■ Čokolada vsebuje majhne količine
tiramina, ki domnevno sproža napad
migrene. V čokoladi pa sta tudi poživljajoča
teobromin, s podobnimi učinki kot
kofein, in
anandamin, naravni
antidepresiv. Gl. tudi
zdravilni učinki.
■ Beli sladkor (gl.
nadomestek) uvrščamo med najbolj nezdrava
živila.
■ Maslo sodi med najokusnejše in najlažje prebavljive
maščobe. Žal pa 100 gramov masla vsebuje kar 240 miligramov
holesterola. Zato je še dopustna dnevna količina zaužitega masla do 30 gramov na osebo.
■ Jajce je eno najpopolneje sestavljenih in vitaminsko najbogatejših živil. Žal pa je v rumenjaku tudi škodljivi holesterol, ne priporočajo pa jih niti ljudem z
obolelim žolčem.
■ Ko je beljakov sneg že čvrst, ga ne stepamo več, ker se lahko sesede.
Zdravilni učinki
■ Znanstveniki so objavili v reviji
Journal of Agricultural and Food Chemistry izsledke raziskav, po katerih vsebuje skodelica kakava več antioksidantov kakor enaka količina čaja ali rdečega vina.
■ Čokolada vsebuje endorfine
, ki so kemijsko blizu morfinov in blažijo bolečine ter izboljšujejo splošno počutje, serotonin, ki mu pravijo tudi encim sreče ter aminokislino triptofan, imenovano hormon sreče.
■ gl.
opozorila
Zanimivosti
■ Kakav vsebuje alkaloid teobromin, zaradi katerega ga za kavo in čajem uvrščamo na tretje mesto med razširjenimi, a razmeroma neškodljivimi poživili.
■ Španski osvajalec Cortez je leta 1528, po povratku v Evropo, s seboj prinesel tudi kakav. Znanja o gojenju kakavovca in pripravi čokolade pa so bila strogo varovana skrivnost, znana le maloštevilnim menihom in nunam.
■ Avstrijska firma
Zotter proizvaja
najbolj nenavadno kombinacijo okusov v eni čokoladi: limona, polenta, sadno žganje in čokolada. (2005)
Viri
■ dopolnjen recept
čokoladne kocke
■ številni različni viri