Priprava
■ ČOKOLADNA TORTA, RECEPT GOSTINSKE ŠOLE. Pečico segrejemo na 180 °C.
■ Biskvitno tetso. Kotliček z jajci in sladkorjem postavimo nad vodno kopel. Sestavine stepamo toliko časa, da se spenijo, narastejo in zgostijo. Odstavimo in stepamo še toliko časa, da se zmes ohladi. Na zmes presejemo moko, čokolado v prahu in pecilni prašek. Prilijemo olje, potem pa s kuhalnico vse skupaj nežno premešamo.
■ Tortni model namažemo z maslom, potem pa vanj nalijemo testo, ki naj sega približno 5 centimetrov visoko. Model potisnemo v segreto pečico in testo spečemo.
■ Pečen biskvit zvrnemo na desko in ohladimo.
■
Čokoladna krema. V kozici pristavimo vodo in sladkor, ki ga skuhamo do niti; gl. pojasnila. Maslo v kotličku penasto umešamo. Kuhan sladkor odstavimo in ohladimo, potem pa ga med odločnim mešanjem postopoma prilijemo k umešanemu maslu. Kotliček postavimo v posodo z mrzlo vodo, kremo pa mešamo, da se zgosti in speni. Nazadnje ji primešamo čokolado v prahu, vanilijev sladkor in maraskino.
■ Ohlajeno biskvitno testo po višini enkrat prerežemo. Spodnjo polovico namažemo z delom kreme, nato pa jo pokrijemo z drugo polovico. S preostalo kremo torto namažemo povrhu in ob straneh; gl. izboljšanje. Torto dobro odhladimo.
Serviranje
Ohlajeno čokoladno torto narežemo in po želji ponudimo s
stepeno sladko smetano. Čokoladna torta, recept gostinske šole ali biskvitna torta s čokoladno kremo je klasična tortna sladica, ki jo pripravljamo v številnih različicah.
Nadomestek
■ Maslo lahko nadomestimo ali kombiniramo z margarino, a le na račun slabše kakovosti sladice.
■ Beli sladkor, če je le mogoče, nadomeščamo z rjavim sladkorjem, medom ali javorovim sirupom. Gl. opozorila.
■ Čokolado v prahu lahko nadomestimo s kakavom.
■ Pri čokoladni glazuri lahko olje nadomestimo z rastlinsko mastjo ali s kakavovim maslom.
■ Zavitek vanilijevega sladkorja nadomestimo s strženom, ki ga izpraskamo iz polovice podolžno razpolovljenega vanilijevega stroka.
Izboljšanje
■ Sladice, pripravljene s čokolado, so še okusnejše, če čokoladi oziroma testu dodamo nekaj kapljic čokoladnega likerja.
■ Namazano torto oblijemo s
čokoladno glazuro in dobro ohladimo.
■ gl.
nadomestek
.jpg)
Čokoladna torta, recept gostinske šole; foto all things mamma
Nasveti
■ Moko hranimo v suhem in zračnem prostoru, predvsem pa ločeno od drugih živil z izrazitim vonjem.
■ Za kakovostne čokoladne sladice uporabimo čokolado, ki vsebuje vsaj 70 % kakava.
■ Pripravljena biskvitna zmes pred pečenjem ne sme čakati, saj v tem času upada in izgublja potrebno rahlost. Nemudoma jo nalijemo v pekač/model in potisnemo v segreto pečico.
■ gl. okvirček
Triki
Če se je maslo v hladilniku navzelo neprijetnega vonja, ga položimo na manjši krožnik. Dodamo nekaj lističev svežega žajblja, vse skupaj ovijemo v prozorno folijo in čez noč potisnemo v hladilnik. Naslednji dan bo maslo kot sveže.
Pojasnila
■ Moko pred pripravo testa presejemo, da postane zračnejša oziroma rahlejša.
■ Pecilni prašek vedno presejemo skupaj z moko, da se enakomerno razporedi po testu.
■ Poznamo več vrst masla. Smetanovo maslo je nesoljeno maslo iz sveže smetane. Slano maslo je maslo, ki na 100 gramov vsebuje 1,5 do 2 grama soli. Čajno maslo je kakovostnejša različica masla. Domače maslo ponavadi proizvajajo iz nepasterizirane smetane; znano je po slankastem in izrazitem okusu.
■ Pri pečenju biskvitnega testa je zelo pomembna ustrezna temperatura v pečici. Večina virov kot idealno navaja temperaturo 170 do 200 °C. Če je pečica prevroča, se (pre)hitro naredi skorjica, ki preprečuje naraščanje testa. Če pa pečica ni zadosti vroča, se skorjica ne naredi, in iz testa uhaja v beljakov sneg umešan zrak, ki je v tem primeru rahljalno sredstvo.
■ Poznam sedem stopenj kuhanega sladkorja, v praksi pa pretežno uporabljamo dve do tri. V posodi pristavimo sladkor in vodo, lahko tudi malo grozdnega sladkorja; ko se sladkor stopi, temperaturo nekoliko zvišamo. Kuhanje sladkorja se začne tedaj, ko se na površini pokažejo drobni mehurčki. Prva stopna kuhanega sladkorja je slaba nit. Preizkus: če med palec in kazalec vzamemo kapljico sladkorja tekočine iz kozice, se tedaj, ko prsta razmaknemo, potegne med njima tanka nit, ki se ne pretrga. Druga stopnja kuhanega sladkorja je močnejša nit. Preizkus: kakor pri slabi niti, le da se med prstoma potegne vidno močnejša nit.
■ gl. opombe
Različice
Ideje
gl.
KAKO ?!;
torta (
nasveti, triki, opozorila...)
Opombe
■ Barva jajčnega rumenjaka je odvisna od krme kokoši. Zato je napačno mnenje, da so kakovostna le tista jajca, ki imajo izrazito rumen rumenjak.
■ Biskvitno testo je pravilno pripravljeno tedaj, ko iz njega dvignemo metlico (električnega mešalnika), v testu pa ostane sled metlice.
■ Glavne sestavine pecilnega praška so soda bikarbona, vinski kamen in škrob.
Opozorila
■ Beli sladkor (gl. nadomestek) in belo moko uvrščamo med najbolj nezdrava živila.
■ Maslo sodi med najokusnejše in najlažje prebavljive maščobe. Žal pa 100 gramov masla vsebuje kar 240 miligramov holesterola. Zato je še dopustna dnevna količina zaužitega masla do 30 gramov na osebo. Gl. tudi okvirček.
■ Jajce je eno najpopolneje sestavljenih in vitaminsko najbogatejših živil. Žal pa je v rumenjaku tudi škodljivi holesterol, ne priporočajo pa jih niti ljudem z obolelim žolčem.
■ gl. nasveti
Zanimivosti
■ Sladkor so v srednjem veku uvrščali med luksuzna živila. Bil je devetkrat dražji od mleka.
■ Največje kokošje jajce doslej so izmerili v Angliji. Tehtalo je 340 gramov, vsebovalo pa je 5 rumenjakov. (2005)
■ Španski osvajalec Cortez je leta 1528, po povratku v Evropo, s seboj prinesel tudi kakav. Znanja o gojenju kakavovca in pripravi čokolade pa so bila strogo varovana skrivnost, znana le maloštevilnim menihom in nunam.
■ Čokolada ima najbolj zapleten okus, sestavljen iz 250 različnih posameznih okusov. Nasprotno ima vanilja najbolj preprost in povsem samostojen okus.
■ Avstrijska firma Zotter proizvaja najbolj nenavadno kombinacijo okusov v eni čokoladi: limona, polenta, sadno žganje in čokolada. (2005)
Viri
■ dopolnjen recept
čokoladna torta, recept gostinske šole ali biskvitna torta s čokoladno kremo iz knjige
Kuharstvo za vsakogar, Levstek, Pepika,
Državna založba Slovenije, Ljubljana 2004
■ številni različni viri
