Predpriprava
■ ČOKOLADNA PITA Z ROBIDAMI – ČOKOLADNO KRHKO TESTO. V skledo presejemo moko, sladkor v prahu, kakav in sveže mleto sol. Premešamo z metlico.
Maslo praviloma lahko nadomestimo z margarino. Kar pa je s kuharskega in zdravstvenega vidika slabša in neustrezna izbira.
■ Maslo sobne temperature narežemo na drobne koščke na presejano. Prilijemo rumenjak in ugnetemo gladko testo na hitro.
■ Testo oblikujemo v kroglo, ki jo blago sploščimo. Ovijemo jo v prozorno folijo in položimo v hladilnik. Za 60 minut.
■ Robide očistimo, oprhamo s hladno vodo, odcedimo in posušimo.
Priprava
■ 1 klasičen ali 3 manjše pekače za pite namažemo s koščkom masla. Namazane potresemo z moko in otresemo odvečno.
■ Pečico segrejemo na 180 stopinj.
»Čas priprave« ne vključuje časa hlajenja testa (60 minut), časa hlajenja testa in kreme (30 minut) in morebitnega hlajenja deserta v hladilniku (1–2 uri).
■ Testo razvaljamo v obliki modela / modelčkov. Upoštevajmo, da s testom pokrijemo tudi rob pite / pit. Testo prenesemo v model(čke). Po dnu prešpikamo z vilicami dokaj na gosto.
■ Testo pokrijemo z alu folijo in obložimo s plastjo suhega fižola. Ali z rižem nekoliko debeleje. Modele s testom preložimo v segreto pečico za 15 minut.
■ ČOKOLADNA KREMA. Smetano in marmelado zavremo v kozici. Pazimo, da ne skipi (!).
■ Čokolado nadrobimo / narežemo na večje koščke.
■ Vrelo smetanovo mešanico odstavimo in dodamo čokolado. Mešamo, da se sestavine povežejo.
■ Dodamo maslo in mešamo, da se stopi.
Robida je grm, robidnice pa so plodovi tega grma.
■ Zapečeno testo vzamemo iz pečice. Oblogo odstranimo, na testo pa nalijemo pripravljeno kremo. Vse skupaj ohladimo na sobno temperaturo.
■ Ohlajeno pito / pite obložimo z robidami. Kdor želi, desert ohladi v hladilniku.
Serviranje
(Ohlajen) desert narežemo in ponudimo. Skupaj s sladkorjem v prahu. Da si vsak postreže po okusu.
Čokoladna pita z robidami ali
čokoladna pita s čokoladno kremo in robidnicami je popolna poletna sladica.
Sorodni recepti
Čokoladna pita z robidami
Kuharski leksikon
■
Mehka (gladka) moka vsebuje razmeroma več škroba kot beljakovin, posledično pa tudi manj lepka. Zato je primernejša za krhke kolače in fino pecivo. Pri ostri moki je razmerje ravno nasprotno, zato je primernejša za pripravo kruha in testenin. Razlika med mehko (navadno, gladko) oz. ostro moko ni v tipu moke, torej vsebnosti mineralov. Razlika je v velikosti delcev moke.
Naravni kakav ima blago rdečkast odtenek in močan čokoladni okus. Nizozemski kakav je nekoliko blažjega okusa.
■
Kakavi se razlikujejo po barvi, okusu in ceni. Barva sega od bledo rjave do rdečkaste in skoraj črne. Najboljši kakav ima močan okus čiste čokolade. Glede na sorto ima lahko okus grenke temne čokolade ali blage mlečne. V vsakem primeru pa mora biti okus prijeten. Brez kredastega priokusa ali pretiranih sladkih dodatkov. Naravni kakav ima blago rdečkast odtenek in močan čokoladni okus. Nizozemski kakav je nekoliko blažjega okusa.
Čokoladna pita z robidnicami
■
Med (ne)slanim maslom je precejšnja razlika. Soljeno vsebuje več vlage, kar vpliva na teksturo pekovskih izdelkov. Zlasti piškotov, ki so s slanim maslom manj hrustljavi. Testo se pogosto razsloji, piškoti pa postanejo nekoliko podobni listnatemu testu. Pri nas je maslo brez soli praviloma označeno kot surovo maslo. Če uporabljamo nesoljenega, lažje nadzorujemo količino soli.
Temno čokolado najbolje* odišavljamo z (abecedno): cimetom*, ingverjem, karamelom*, kavo*, kokosom, meto*, pomarančami (sok, lupinica), rumom ali/in z vaniljo*.
■
Proizvodnja čokolade. Kakavova semena izpostavijo soncu. Sledi fermentacija. Zrna nato posušijo, očistijo in odstranijo koščice. Semena pražijo, prepražena pa stiskajo. Nastane gosta, tekoča, rjava kakavova masa. Ko maso izpostavijo visokemu pritisku, iz nje iztisnejo kakavovo maslo. Preostanek zmeljejo v kakavov prah. Kakavovo maslo, kakavova masa in kakav v prahu so glavne surovine za čokolado.
■ Pravi
čokoholik prej ali slej odkrije vrhunske tuje čokolade. Najboljše so francoske blagovne znamke (abecedno):
Dalloyau,
Debauve & Gallais,
La Maison du Chocolat,
Valrhona in
Weiss, sledijo pa jim
Barry,
Menier in
Poulain. Enake kakovosti sta italijanski blagovni znamki
Amedei in
Domori ter belgijski
Callebaut in avstrijski
Zotter.
■
Robida (Rubus), mnogo vrst obsegajoč rod rožnic, med katere sodijo tudi maline. Samo v Evropi poznamo 386 vrst robid, v S. Ameriki jih ni nič manj. Užitni plodovi so robidnice. Črna robida (
R. fruticosus) raste v naravi po vsem svetu. Gojeni primerki dajejo malo večje črne plodove brez semenja. Barjanska robida (
R. chamaemorus) ima oranžno rdeče in rumene plodove. Vsebuje toliko benzojske kisline, da ostane brez konzervansov sveža nekaj mesecev. Loganovo robido (
R. ursinus var. loganobaccus) je vzgojil sodnik James Logan v Kaliforniji l. 1881. Ob koncu stoletja je prišla v Evropo. Iz robidnic izdelujejo marmelado, džem, žele, sok in alkoholne pijače.
Čokoladna pita z robidami
Opozorila
Vložek v eko čokolade se obrestuje, a ne vedno; gl.
Nezdrava črna čokolada. Raziskovalci so ugotovili, da so nekatere komercialne (eko) čokolade kontaminirane z zelo visokimi odmerki svinca ali kadmija. Večina čokolad vsebuje tudi lecitin, pridobljen iz soje. Največji ponudnik lecitina so ZDA, kjer je soja vse bolj problematična zaradi onesnaženosti z gensko spremenjenimi organizmi. Samo ekološko certificirani izdelki vsebujejo ekološko certificirani lecitin ali pa so celo brez njega.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
čokoladna pita z robidami ali
čokoladna pita s čokoladno kremo in robidnicami (izvirno: blackberry chocolate tart)
Sarah z bloga
look what i made (angl.)
■ številni različni viri
