Priprava
■ Podolgovat model (10x30 cm) namažemo z maslom; lahko je tudi okrogel.
■ Krhko testo. V skledo presejemo moko, sladkor v prahu in kakav. Premešamo. Na sredi naredimo jamico, v katero nalijemo rumenjak in
amaretto. Dodamo na lističe zrezano maslo ter na hitro ugnetemo gladko testo.
■ Testo s prsti vtisnemo na dno in ob rob modela. Po dnu ga dokaj na gosto prešpikamo z vilicami. Model s testom ovijemo v prozorno folijo in ga položimo v zamrzovalnik za 20 minut.
■ Pečico ogrejemo na 180 stopinj. Model s testom položimo v ogreto pečico za pribl. 15 minut. Pečeno testo ohladimo na sobno temperaturo.
■ Karamel (lotimo se ga, ko je testo že hladno). V globlji posodi pristavimo sladkor, ki ga počasi karameliziramo do rjave barve. Ko se obarva, zelo previdno (!) prilijemo smetano, dodamo ščepec soli in kuhamo 30 sekund. Posodo odstavimo, v karamel pa vmešamo maslo, da se stopi. Karamel nekoliko ohladimo, toplega pa nalijemo na ohlajeno testo in ga ohladimo.
■
Ganaš. Smetano pristavimo in jo segrejemo tik pod vrenje. Čokolado nadrobimo v skledico. Prelijemo jo z vročo smetano, počakamo minuto, nazadnje pa zmešamo, da se čokolada stopi. Ganaš nalijemo po ohlajenem karamelu in počakamo, da se strdi.
Serviranje
Čokoladna pita s karamelom in ganašem je za čokoholike zakon. Pito lahko potresemo s sesekljano čokolado, z grobo sesekljanimi opečenimi lešniki ali s solnim cvetom. Nato pa jo le še narežemo in ponudimo. S kozarcem vode.
Nadomestek
■ Maslo praviloma lahko nadomestimo z margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabši in povsem neustrezen nadomestek.
■ Kakav lahko nadomestimo z rožiči v prahu.
■
domači mandljev liker, amaretto
Izboljšanje
■ Pravi čokoholik prej ali slej odkrije vrhunske tuje čokolade. Najboljše so francoske blagovne znamke (abecedno):
Dalloyau,
Debauve & Gallais,
La Maison du Chocolat,
Valrhona in
Weiss, sledijo pa jim
Barry,
Menier in
Poulain. Po kakovosti jim konkurirata tudi italijanski blagovni znamki
Amedei in
Domori ter belgijski
Callebaut in avstrijski
Zotter.
■ Presni kakav ima neprimerljivo boljši okus. Proizvajajo ga iz celih kakavovih zrn, ki jim odvzamejo maščobe, da ostane le čokoladni prah. Postopek izvajajo s hladnim stiskanjem, kjer temperatura ne preseže 48 °C.
Nasveti
gl.
opozorila
Pojasnila
■ Mehka (gladka) moka vsebuje razmeroma več škroba kot beljakovin, posledično pa tudi manj lepka. Zato je primernejša za krhke kolače in fino pecivo.
■ Proizvodnja čokolade. Kakavova semena sušijo na soncu, fermentirajo, posušijo, izkoščičijo, pražijo in stiskajo. Iz kakavove mase iztisnejo kakavovo maslo.
■ Ganaš (ganache) je najpogosteje preprosta mešanica zdrobljene čokolade in vroče smetane. Čokolada je lahko temna, mlečna ali bela, ganaš pa je lahko preliv ali krema. Prihaja iz francoske kuhinje.
Različice
Ideje
gl.
ganaš (številne
ideje); karamel (številne
ideje); maslo (številne
ideje)
Opombe
Z daljšim praženjem sladkorja karamel dobiva temnejšo barvo in izrazitejši okus. V vsaki fazi karameliziranja dobimo različno barvo in okus: svetel (light), srednje teman (medium), teman (dark) in skoraj prežgani. Do želene stopnje karamela pridemo le z vajo. Vsekakor pa budno spremljamo, kaj se dogaja v posodi.
Opozorila
■ Belo moko in sladkor uvrščamo med najbolj škodljiva živila.
■ Pri pripravi karamela smo zelo pazljivi. Delamo z zelo vročo zmesjo, ki se lahko boleče zalepi za kožo. Posebej pazljivi smo tudi tedaj, ko vročemu karamelu primešamo hladnejše sestavine. Med pripravo karamela otrokom onemogočimo, da se motajo po kuhinji.
Zanimivosti
Prva slovenska tovarna čokolade je začela delovati leta 1896 v Brestanici (tedaj Rajhenburg), pri samostanu bratov trapistov. Proizvodnjo sta vpeljala dva francoska redovnika, nato pa se je za mojstra čokolade v Franciji izšolal Štefan Mohorko. Tovarna je proizvedla 30 ton čokolade letno.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
čokoladna pita s karamelom in ganašem (izvirno:
pita od čokolade i karamela)
Ana-Marija Bujić, s portala
Dobra hrana (hrv.)
■ številni različni viri
