Priprava
■ Kavna zrna zdrobimo. Zdrobljena zavremo z mlekom.
■ V širši posodi ali v globljem pekaču zavremo za 4 prste vode za
vodno kopel.
■ Vrelo kavno mleko precedimo. V precejenega nadrobimo čokolado. Počakamo minuto, potem pa jo premešamo. Da se stopi.
■ V kotličku penasto stepemo jajci, rumenjake in sladkor. Penasti masi med stepanjem postopoma prilijemo čokoladno mleko. Zmes precedimo skozi zelo gosto cedilo ali kuhinjsko sito. S površine poberemo pene.
■ Pečico segrejemo na 120 °C.
■ Čokoladno kremo nalijemo v ognjevarne skodelice. Preložimo jih v vodno kopel. Posodo / pekač položimo v segreto pečico. Za kakih 40 minut
■ Kuhano kremo vzamemo iz pečice. Ohladimo jo na sobno temperaturo.
■ Sladko smetano čvrsto stepemo tik pred serviranjem. Malo pred koncem stepanja ji dodamo sladkor v prahu in pomarančni liker.
Serviranje
Čokoladna krema je še bogatejša (in kaloričnejša), če jo obrizgamo s stepeno smetano.
Izboljšanje
Pravi čokoholik prej ali slej odkrije vrhunske tuje čokolade. Najboljše so francoske blagovne znamke (abecedno):
Dalloyau,
Debauve & Gallais,
La Maison du Chocolat,
Valrhona in
Weiss, sledijo pa jim
Barry,
Menier in
Poulain. Po kakovosti jim konkurirata tudi italijanski blagovni znamki
Amedei in
Domori ter belgijski
Callebaut in avstrijski
Zotter.
Čokoladna krema terja res najboljšo čokolado.
Triki
Če hranimo jajca v hladilniku obrnjena s širšim koncem navzgor, ostanejo dlje časa sveža.
Čokoladna krema
Pojasnila
■
Proizvodnja čokolade. Kakavova semena izpostavijo soncu, da se obarvajo rahlo vijoličasto. Sledi fermentacija s katero se zrna obarvajo čokoladno rjavo. Zrna nato posušijo, očistijo in odstranijo koščice. Semena pražijo, da razvijejo bogat okus in značilne barve kakava. Pražena semena stiskajo. Nastane gosta, tekoča, rjava kakavova masa. Ko maso izpostavijo visokemu pritisku, iz nje iztisnejo kakavovo maslo. Preostanek zmeljejo v kakavov prah. Kakavovo maslo, kakavova masa in kakav v prahu so glavne surovine za čokolado.
Najbolj znani blagovni znamki pomarančnega likerja sta Cointreau in Grand Marnier.
■
Najboljše je sveže mleko iz mlekomatov, vendar ga je priporočljivo zavreti. V trgovinah segajmo po svežem (ne trajno) pasteriziranem mleku, čeprav je pasterizacija še vedno toplotni postopek, a pri sveže pasteriziranem mleku pri nižjih temperaturah (80 °C).
■
Jajca delimo po velikosti oz. po masi na (po standardih EU): S (mala, do 53 g), M (srednja, 53 do 63 g), L (velika, 63 do 73 g) in XL (debela, nad 73 g). V kuharskih receptih so najpogosteje mišljena jajca velikosti M. Segajmo po jajcih z oznako 0 (jajca ekološke reje) ali 1 (jajca proste/pašne reje). S na embalaži pomeni, da so jajca slovenskega izvora.
Različice
Ideje
gl.
čokolada (številne
ideje)
Opozorila
■ Vložek v eko čokolade se obrestuje, a ne vedno; gl.
Nezdrava črna čokolada. Raziskovalci so ugotovili, da so nekatere komercialne (eko) čokolade kontaminirane z zelo visokimi odmerki svinca ali kadmija. Večina čokolad vsebuje tudi lecitin, pridobljen iz soje. Največji ponudnik lecitina so ZDA, kjer je soja vse bolj problematična zaradi onesnaženosti z gensko spremenjenimi organizmi. Samo ekološko certificirani izdelki vsebujejo ekološko certificirani lecitin ali pa so celo brez njega.
■ Jajce je eno najpopolneje sestavljenih in vitaminsko najbogatejših živil. Žal pa je v rumenjaku tudi škodljivi holesterol. Ne priporočajo pa jih niti ljudem z obolelim žolčem.
Zanimivosti
Prva slovenska tovarna čokolade je začela delovati l. 1896 v Brestanici (tedaj
Rajhenburg), pri samostanu bratov trapistov. Proizvodnjo sta vpeljala dva francoska redovnika. Nato se je za mojstra čokolade v Franciji izšolal Štefan Mohorko, z meniškim imenom Ludvik. Tovarna je proizvedla 30 t čokolade letno.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
čokoladna krema iz revije
iće&piće (hrv.)
■ številni različni viri
