Priprava
■ ČIČERIKINI OCVRTKI S PIVOM IN MLADO ČEBULO. Segrejemo olje za cvrenje.
■ Mlado čebulo očistimo in drobno sesekljamo. Vključno zdrav zeleni del.
■ V skledi zmešamo obe moki, sezam, sol, prekajeno papriko, ščep čilija v prahu, (zdrobljeno) kumino in timijan. Prilijemo pivo in zmešamo v gladko testo. Nekoliko gostejše od tistega za palačinke.
Če je le mogoče, segamo po moki iz prepražene čičerke. Brezglutenska čičerikina moka je poznana tudi kot »besan«.
■ Testu primešamo sesekljano mlado čebulo. Testo zajamemo z žlico in ga spustimo v vroče olje. Hkrati cvremo le toliko ocvrtkov, da imajo zadosti prostora. In da ne ohladimo olja. Cvremo jih kaki 2 minuti.
■ Ocvrtke obrnemo in cvremo še pribl. 2 minuti. Da se lepo obarvajo.
■ Ocvrte odcedimo na papirnatih brisačah.
Serviranje
Vroči do topli čičerikini ocvrtki s pivom in mlado čebulo se priležejo z
jogurtovo pomako. Poljubno začinjeno / odišavljeno s priljubljenimi začimbami ali/in zelišči / zeliščno mešanico. Ali s kakšno pikantnejšo
majonezo. Odlična rešitev je tudi kisla smetana s priljubljenim sesekljanim zeliščem ali z zeliščno mešanico.
Sorodni recepti
Čičerikini ocvrtki z mlado čebulo
Kuharski leksikon
■
Čičerika (Cicer arietinum) je enoletna stročnica, visoka 20-25 cm. V kratkih strokih ima 2-3 užitna, srčasta, lešnikom podobna zrna. Poznamo več vrst čičerke, ki se razlikuje predvsem po barvi in velikosti. Pretežno je rumena, lahko pa je tudi bela, zelena ali črna. Po okusu spominja na orehe in kostanje. Vse vrste so hranljive in lahko prebavljive. Najbolj znane vrste čičerke so:
desi (tudi
Bengal gram, kala chana, chhola boot),
Bambai (Bombaj) in
kabuli (kabulska; najbolj pogosta v Sredozemlju). Bolj redki sta
črna čičerka (
ceci neri), ki je doma v italijanski Apuliji, in indijska
zelena čičerka (
harbhara).
Čičerka je v našem Primorju znana tudi kot »nosec«, na Hrvaškem je »slanutak«, v Dalmaciji »čeči«, v Istri pa »slanac«.
■ Improvizirajmo.
Čičeriko najbolje* začinjamo z (abecedno): baziliko, česnom*, čiliji, ingverjem, kajenskim poprom, kisi (balzamični, rdeči vinski, šerijev), koriandrom, limonami* (zlasti s sokom), lovorovimi listi, meto, mleto rdečo papriko (prekajeno, sladko), origanom, peteršiljem*, poprom, rimsko kumino*, rožmarinom, rujem (
sumac), timijanom ali/in z žafranom.
■
Prekajena mleta paprika da jedem prijeten priokus, kot bi jih kuhali po starem, na odprtem ognjišču. S takšno papriko lahko tudi brez (prekajenega) mesa skuhamo izvrstno enolončnico, npr.
ričet,
joto ali
pasulj.
■
Za cvrenje izbiramo olja z visoko točko dimljenja, rafinirana, ne ekstra deviška (!). To sta predvsem rumenikovo (260 °C) in olivno olje (240), odlični pa so tudi sončnično, arašidovo in sezamovo (230). Optimalna temperatura olja pri cvrenju je 170 stopinj. Če nimamo kuhinjskega termometra, v ogreto olje potisnemo konico ročaja lesene kuhalnice. Če se okoli nje takoj nabere venček drobnih mehurčkov, je temperatura prava. Ali pa v olje stresemo ščep drobtin, ki morajo takoj zacvrčati. Živila pred cvrenjem dobro posušimo. Sicer se na površini med cvrenjem zbirajo vodni hlapi. Ki zavirajo nastajanje hrustljave skorjice.
Opozorila
Modno cvrenje v majhnih količinah olja odsvetujejo prehranski strokovnjaki. Tako pripravljena hrana ne vsebuje manj maščob. Obenem zaradi višjih temperatur v olju nastaja več škodljivih sprememb. Razlika med cvrenjem v veliko in malo maščobe je tudi v tem, da živilo med cvrenjem v malo maščobe toplote ne prejema le iz maščobe. Ampak tudi od posode. Termična obdelava je zato nekoliko krajša.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
čičerikini ocvrtki s pivom in mlado čebulo (izvirno:
slasni hrskavci od mladog luka i piva) s portala
Dobra hrana (hrv.), foto
Biljana Bilvajs
■ številni različni viri
