Predpriprava
Čičeriko namočimo v hladno vodo za 10–12 ur. Priporočljivo je, da vodo dvakrat, trikrat zamenjamo.
Priprava
■ Čičeriko odcedimo in oprhamo s hladno vodo. Oprhano pristavimo v hladni vodi in zavremo. Kuhamo jo 90–120 minut. Kuhana je, ko zrno zlahka stremo med prsti. Kuhano odcedimo, a prihranimo 2,5 dl vode od kuhanja.
»Cacio e pepe« je priljubljena, kremna in nadvse preprosta italijanska jed. Iz testenin, naribanega sira ter grobo mletega ali strtega črnega popra.
■ 100 g kuhane čičerike stresemo v blender. Prilijemo vodo od kuhanja in gladko zmiksamo. Mešanica se speni, a pena med kuhanjem izgine.
■ Česen karseda drobno sesekljamo..
■ V globlji ponvi segrejemo olje, na katerega stresemo sesekljan česen. Takoj, ko zadiši, dodamo čičeriko ter prilijemo zmiksano čičeriko. Varčno posolimo in kuhamo. Da pena izgine, tekočina pa se zgosti, da obda čičerikina zrna. Pazimo, da jed ostane kremasto. Kremoznost lahko korigiramo z dodatkom vode.
Pekorino lahko nadomestimo s parmezanom ali s sirom »fiore sardo« s Sardinije. Če sir pregrejemo, izgubimo želeno kremoznost.
■ Pekorino karseda drobno naribamo. Ponev odstavimo, čičeriki pa postopoma in med nenehnim mešanjem dodamo nariban parmezan. Da se sir stopi in postane kremast. Lahko si pomagamo, tako da ponev za kratek čas (!) pristavimo. Vse med nenehnim mešanjem.
■ Jed posolimo po potrebi. Nazadnje jo potresemo z veliko grobo mletega ali strtega črnega popra.
Serviranje
Čičerika s sirom in poprom, cacio e pepe je samostojna vegetarijanska jed ali prikuha. Ponudimo jo, takoj ko je gotova. Za pogrevanje ni primerna. Jed lahko obogatimo z
dušeno špinačo ali/in s
poširanim jajcem.
Sorodni recepti
Kuharski leksikon
■
Čičerka (Cicer arietinum) je enoletna, 20-25 cm visoka stročnica. V kratkih strokih ima 2-3 užitna, srčasta, lešnikom podobna zrna. Poznamo več vrst čičerke, ki se razlikuje predvsem po barvi in velikosti. Pretežno je rumena, lahko pa je tudi bela, zelena ali črna. Po okusu spominja na orehe in kostanje. Vse vrste so hranljive in lahko prebavljive.
Indijci čičerko posušijo in razpolovijo (dal). Posušena semena pražijo, prepražena pa meljejo v moko (besan). Pražena in mleta je ponekod kavni nadomestek.
Jed lahko obogatimo z dušeno špinačo ali/in s poširanim jajcem
■
Čičerko najbolje* začinjamo z (abecedno): baziliko, česnom*, čiliji, ingverjem, kajenskim poprom, kisi (balzamični, rdeči vinski, šerijev), koriandrom, limonami* (zlasti s sokom), lovorovimi listi, meto, mleto rdečo papriko (prekajeno, sladko), origanom, peteršiljem*, poprom, rimsko kumino*, rožmarinom, rujem (sumac), timijanom ali/in z žafranom.
Čičeriko po izvirnem recepti skuhamo s skorjico parmezana. Zgostimo pa jo v pečici. Česen ne sodi h klasičnemi »cacio e pepe«, se pa ujame s čičeriko.
■ Pekorino je ime družine italijanskih trdih sirov iz ovčjega mleka. Glede na področje proizvodnje poznamo štiri različice:
pecorino Romano, pecorino Sardo, pecorino Toscano in
pecorino Siciliano. Sir ima v vsaki italijanski pokrajini drugačen okus, ki se razlikuje tudi glede na starost sira.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
čičerika s sirom in poprom, cacio e pepe (izvirno:
cacio e pepe slanutak)
Anita Karaman, z bloga
MOŽEŠ SE UDAT (hrv.); jed je adaptacija recept
chickpeas cacio e pepe, chefa
Yotama Ottolenghija
■ številni različni viri
Anita Karaman
