Priprava
■ Češnje in višnje operemo in dobro odcedimo.
■ V skledo postavimo cedilo, potem pa nad njim razkoščičimo češnje in višnje. Sok prihranimo; prilijemo mu toliko bistrega
češnjevega ali
višnjevega soka, da dobimo 2,5 decilitra tekočine.
■ Okrogel
pekač namažemo z maslom in potresemo z moko.
■ Pečico segrejemo na 200° C.
■
Testo. V
električni mešalnik stresemo moko, sladkor, maslo, jajce, pecilni prašek, vanilijev sladkor in sol. Na hitro premešamo, nato pa zmes stresemo v večjo skledo in na hitro
pregnetemo. Testo razvaljamo in položimo v pripravljen pekač, ki ga za 10 minut potisnemo v segreto pečico.
■ Odcejene češnje in višnje stresemo v posodo, potresemo s sladkorjem, pristavimo in na hitro zavremo.
■ Prašek za puding v skodelici gladko razmešamo s 4 žlicami sadnega soka.
■ Pečico segrejemo na 200° C.
■ Sadni sok pristavimo, zavremo in odstavimo. Med
stepanjem z metlico vmešamo razpuščen prašek za puding, potem pa vse skupaj znova pristavimo in med mešanjem zavremo. Odstavimo, vmešamo odcejene češnje in višnje ter ohladimo.
■
Drobljenec. Moko, sladkor, vanilijev sladkor in maslo zmešamo v električnem mešalniku, da nastane kašasta zmes. Potresemo jo po sadju v pekaču, zatem pa pekač za 35 minut potisnemo v segreto pečico.
Serviranje
Ćešnjeva pita z višnjami je okusna mlačna ali hladna. Pito razkosamo, potresemo s sladkorjem v prahu in ponudimo s češnjevo omako, s kepico sladoleda ali/in s
stepeno sladko smetano.
Nadomestek
■ Maslo lahko nadomestimo z
margarino.
■ Če so nam bližje kiselkaste sladice, razmerje med češnjami in višnjami lahko spremenimo v korist višenj.
Nasveti
■ Moko hranimo v suhem in zračnem prostoru, predvsem pa ločeno od drugih živil z izrazitim vonjem.
■ Pecilni prašek vedno presejemo skupaj z moko, da se enakomerno razporedi po testu.
Pojasnila
■ V Franciji je sladka pita
tarte, slana pa
quiche.
■ Po tipih delimo pšenično moko - glede na vsebnost pepela, na
tip 500 (bela moka),
tip 800 (polbela moka) in
tip 1100 (črna moka).
Različice
gl.
češnjeva pita (
različice)
Ideje
gl.
češnje (številne
ideje);
pita (številne sladke in slane
različice)
Opombe
■ Glavne sestavine pecilnega praška so
soda bikarbona, vinski kamen in
škrob.
■ Industrijski vanilijev sladkor že od leta 1876 destilirajo iz
klinčkov, tonka fižola, lesnih odpadkov,
sladkorne pese, belušev in
krompirjevih olupkov.
Opozorila
■ Beli sladkor in belo moko uvrščamo med najbolj nezdrava živila.
■ Maslo sodi med najokusnejše in najlažje prebavljive
maščobe. Žal pa 100 gramov masla vsebuje kar 240 miligramov
holesterola. Zato je še dopustna dnevna količina masla do 30 gramov na osebo.
Zdravilni učinki
(domnevni)
gl.
opozorila
Zanimivosti
Kar 75 % evropskih češenj pridelajo v Italiji. (1999)
Viri
■ v organizaciji Gurmana so jed za revijo
Anja, 23.6.2006 pripravili dijaki
SGTŠ Izola (od leve): Andrej Lozar, Igor Gvozden, Tine Vesel, Alenka Simčič in Tine Suhič, pod vodstvom mentorice Milice Živkovič, strokovne učiteljice kuharstva
■ strokovni učitelji kuharstva na
Srednje gostinske in turistične šole Izola (od leve): Irena Ličen, Milica Živkovič, Tihomir Busija, Dragica Sodržnik in Božidar Praprotnik
■ številni različni viri
