Češnjev zavitek z višnjami

Predpriprava

■  Vlečeno testo. Vodo pristavimo in segrejemo do mlačnega; primešamo ji kis; gl. pojasnila. V večjo skledo presejemo moko. Na sredi naredimo jamico v katero nalijemo olje, potem pa postopoma prilivamo okisano mlačno vodo. Ugnetemo gladko in prožno testo, ki ga razdelimo na 3 hlebčke. Premažemo jih z oljem (gl. pojasnila) in pustimo počivati 30 minut.
■  Češnje in višnje očistimo, operemo, odcedimo in razkoščičimo.
■  V ponvici segrejemo maslo, na katerem svetlo prepražimo drobtine.
■  Pekač namažemo z maslom.

Priprava

■  Pečico segrejemo na 200° C.
■  Hlebček testa položimo na pomokano delovno površino. Testo potresemo z malo moke in tanko razvaljamo. Namažemo ga z maščobo, da ga lažje vlečemo, potem pa ga preložimo na pomokan prt. S pomočjo hrbtne strani dlani ga čim tanjše razvlečemo. Testo do tretjine ali polovice potresemo s tretjino prepraženih drobtin, nato s tretjino razkoščičenih češenj in višenj, te pa potresemo s tretjino sladkorja. Vse skupaj s pomočjo prta zvijemo v zvitek, ki ga položimo v pomaslen pekač. Enako pripravimo tudi preostala 2 hlebčka oziroma zvitka.
■  Maslo pristavimo in počasi stopimo. Zvitke premažemo s stopljenim maslom, potem pa pekač za približno 40 minut potisnemo v segreto pečico.

Serviranje

Pečen češnjev zavitek z višnjami narežemo in potresemo s sladkorjem v prahu. Ponudimo mlačnega ali hladnega.

Nadomestek

■  Domače vlečeno testo lahko nadomestimo s kupljenim. Naprodaj je v dveh debelinah; tanjšega uporabljamo predvsem za pripravo zavitkov, debelejšega pa za štruklje in bureke oziroma za kuhane jedi. Odlično vlečeno testo je na kose/tehtnico na voljo v pokriti ljubljanski tržnici, v trgovskih centrih pa je na voljo pakirano testo različnih proizvajalcev.
■  Zasilen nadomestek za sveže češnje oziroma višnje so dobro odcejeni sadeži iz vkuhanega češnjevega oziroma višnjevega kompota.
■  Drobtine nadomestimo z mletimi orehi.
■  gl. izboljšanje

Izboljšanje

■  Del višenj nadomestimo z rabarbaro, ki jo olupimo, narežemo na dober centimeter dolge koščke in zmešamo s češnjami.
■  Nadev pred zvijanjem potresemo z nastrgano limonino lupinico, s strtimi klinčki ali/in s cimetom v prahu.
■  Če nam je ljubši kiselkast zavitek, zmanjšamo količino sladkorja, nadev pa lahko pokapljamo z limoninim sokom.
■  Zavitek 5 minut pred koncem pečenja premažemo z mešanico sladke smetane in rumenjaka.

Nasveti

■  Vlečeno testo naj bo mehkejše in prožno oziroma elastično, ugnetemo pa ga do te mere, da se ločuje od dlani in posode ali delovne površine, na kateri ga pripravljamo.
■  Testo začnemo vedno zvijati pri namazanem oziroma nadevanem delu. Na ta način dosežemo, da se pečeno testo lista, podobno kakor listnato testo.
■  Če med zvijanjem zavitka med posameznimi plastmi nastajajo zračni mehurčki, jih prebodemo s kuhinjsko iglo.

Triki

■  Če se testo med vlečenjem strga, luknjico preprosto s prsti stisnemo skupaj.
■  Ko testo razvlečemo, nastanejo debeli robovi oziroma okrajki. Te porežemo, potem pa jim dodamo še malo moke. Vse skupaj ugnetemo in uporabimo za pripravo ribane kaše.

Pojasnila

■  Če vodi za vlečeno testo dodamo malo kisa ali limoninega soka, ga bomo lažje vlekli. Postopek si olajšamo tudi na ta način, da razvaljano testo pred vlečenjem tanko namažemo z mlačnim oljem ali s stopljenim maslom.
■  Če testenega hlebčka pred počivanjem ne namažemo z maščobo, se po vrhu testa naredi skorjica, zaradi katere se testo med vlečenjem trga.

Različice

■ gl. češnjev zavitek (različice); zavitek (številne sladke in pikantne različice)
■ gl. vlečeno testo (številne različice)

Ideje

■  gl. češnje (številne različice)
■  Češnje lahko z višnjami nadomestimo v celoti in pripravimo višnjev zavitek. 

Opombe

Pretrdo vlečeno testo težje vlečemo, premehko pa se med vlečenjem rado trga.

Opozorila

■  Beli sladkor in belo moko uvrščamo med najbolj nezdrava živila.
■  Vlečenega testa po počivanju nikoli ne gnetemo.

Zdravilni učinki

(domnevni)
gl. opozorila

Zanimivosti

■  Vlečeno testo so v Evropo domnevno prinesli Turki ob svojem pohodu nad Dunaj, leta 1683.
■  Na srednje veliki češnji zraste v sezoni približno 7.000 plodov.
■  Kar 75 % evropskih češenj pridelajo v Italiji. (1999)

Viri

■  v organizaciji Gurmana so češnjev zavitek z višnjami za revijo Jana, 6.6.2006 pripravili dijaki Srednje gostinske in turistične šole Izola (na fotografiji od leve): Andrej Lozar, Igor Gvozden, Tine Vesel, Alenka Simčič in Tine Suhič, pod vodstvom mentorice Milice Živkovič, strokovne učiteljice kuharstva
■  strokovni učitelji kuharstva na Srednje gostinske in turistične šole Izola (na fotografiji od leve): Irena Ličen, Milica Živkovič, Tihomir Busija, Dragica Sodržnik in Božidar Praprotnik
■  številni različni viri spletne povezave 
Srednja gostinska in turistična šola Izola