Priprava
■ ČEMAŽEVA PITA Z BOBOM IN RIKOTO. Čemaž temeljito operemo in odcedimo. Posušenega dokaj drobno sesekljamo.
■ Pečico segrejemo na 180 stopinj.
Med zelišči izberemo timijan, pehtran, žajbelj ali/in origan.
■ TESTO. V namizni mešalnik stresemo obe moki, sol in osmukana zelišča. Prilijemo oljčno olje in zmiksamo. Da se sestavine povežejo v testo.
■ Testo vtisnemo na dno in ob okvir modela za pite (20 cm) s snemljivim dnom. Pomagamo si s kozarcem z ravnim dnom.
■ Testo pečemo 20 minut.
Čemaževa pita, podlaga
■ V kozici zavremo vodo. Bob izluščimo (potrebujemo 185 g izluščenega), zrna pa stresemo v krop.
Blanširamo jih 1–3 minute, glede na velikost zrn. Bob odcedimo in takoj stresemo v ledeno hladno vodo za 5 minut.
■ Parmezan drobno naribamo.
■ Bob odcedimo, zrna pa izluščimo iz voskastih ovojnic.
Kdor ni poznavalec čemaža, naj obvezno prebere opozorila.
■ OBLOGA. V večji skledi zmešamo rikoto,
crème fraîche, jajci, sol in sveže mleti poper.
■ Po testu v modelu enakomerno potresemo polovico naribanega parmezana. Po njem potresemo bob. Prelijemo z oblogo, po kateri potresemo pinjole in preostali parmezan.
■ Pito pečemo 40–45 minut. Da se na vrhu strdi in svetlo zlato obarva.
Čemaževa pita z rikoto
■ Pečeno pito hladimo 15 minut.
■ Drobnjak drobno narežemo. Zelišče ali zeliščno mešanico drobno sesekljamo.
■ Parmezan drobno naribamo po piti. Potresemo jo z drobnjakom, z zelišči in z natrganimi drobnjakovimi cvetovi.
Serviranje
Pito narežemo in ponudimo.
Čemaževa pita z bobom in rikoto je lahko topla predjed ali lažja samostojna jed.
Sorodni recepti
Kuharski leksikon
Čemaževa pita z bobom
■
Ekstra deviško olivno olje je oznaka za olivno olje iz kakovostnih, optimalno zrelih oliv, hladno stisnjenih (do 27 °C) čimprej po obiranju. Takšno olje vsebuje manj kot 0,8 % nasičenih maščobnih kislin. Ekstra deviško olivno olje mora imeti predpisane organoleptične lastnosti.
■
Crème fraîche je francoski mlečni proizvod iz pasteriziranega kravjega mleka. Sladki smetani dodajo mlečno kislinsko bakterijo, ki smetano zgosti, hkrati pa ji da značilen oster okus brez kislosti.
Crème fraîche je naprodaj v večjih trgovskih središčih.
V čemažu je kar 20-krat več adenozina kot v česnu. Ta je ključen pri proizvajanju in prenašanju energije v organizmu (v ATP in ADP obliki).
■
Čemaž (Allium ursinum) je ena najbolj okusnih, najbolj uporabnih in najbolj zdravih užitnih divjih rastlin. Od marca do junija raste v (deloma) senčnih, vlažnih hrastovih, bukovih in gabrovih gozdovih. Pri nas ga najdemo skoraj povsod, užitni pa so listi, čebulice, cvetovi in plodovi. Rastlina, ki močno diši po česnu, zraste 10-40 cm visoko. Mladi listi so sveže zeleni in svetli, stari pa suličasti in temneje zeleni. Snežno belo se razcveti maja in junija, podolgovata čebulica pa je obdana z belo prozorno kožico. Cvetovi imajo močnejšo aromo, stari listi pa šibkejšo.
Bob so v srednjem veku, v času velikih lakot, imenovali »meso revežev«. Veliko ljudi je preživelo prav po njegovi zaslugi.
■
Bob (Vicia faba) je enoletna rastlina, ki razvije do 120 cm dolge korenine. Večina korenin prodre 50-75 cm globoko. Ima stroke, ki so dolgi 8-15, široki pa 1-2 cm. V debelo zrnatih sortah so v stroku 1-3 zrna, v drobno zrnatih jih je 4-6. Zrna so jajčasta, podolgovata in sploščena. Rjavo rumeno siva, rumena, zeleno rumena ali rjavo vijoličasta.
Čemaževa pita z rikoto
■
Parmezan (parmigiano) je svetovno znan italijanski trdi sir iz kravjega mleka. Hlebec, za katerega porabijo pribl. 550 l mleka, tehta pribl. 40 kg. Ima črno do temno rjavo skorjo.
Parmezan (parmigiano) mora za certifikat PDO zadostiti številnim kriterijem. Proizveden je na italijanskem severu, v nekaj več kot 300 sirarnah. Vse faze proizvodnje potekajo izključno na istem območju. Izdelan mora biti naravno, skladno s predpisi. Sir ima prijeten, komaj opazno pikanten okus. Spominja na orehe. Zoren je najmanj 12 mesecev. Sicer pa 24, 36, 40 in celo 48 mesecev. S staranjem pridobiva na aromi, okusu in ceni.
Opozorila
Čemažu so podobne strupene rastline: različne vrste
čmerike (
Veratrum),
podlesek (
Colchicum autumnale) in
šmarnica (
Convallaria majus). Ki pa nimajo značilnega vonja po česnu. Podlesek je posebej nevaren zato, ker si s čemažem običajno deli rastišče in ga mimogrede naberemo v šopek skupaj z njim. Sicer pa čemaževe liste nežno zmanemo med dlanmi in še bolj začutimo nezgrešljivi vonj po česnu, ki ga nima nobena druga gozdna rastlina. Kako najbolj zagotovo ločimo čemaž od podobnih strupenih rastlin? Čemaževi listi rastejo posamič, vsak na svojem peclju, so značilno krhki in se lepo lomijo.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
čemaževa pita z bobom in rikoto (izvirno:
wild garlic ramp olive oil tart)
Vy Tran, z bloga
Beyond Sweet and Savory
■ številni različni viri
Čemaževa pita z bobom in rikoto
Vy Tran
