Priprava
■ Klasičen črni pekač obložimo s peki papirjem.
Špinačo lahko nadomestimo ali kombiniramo z blitvo, z mladimi koprivami, s čemažem ali z mladimi listi rdeče pese.
■ NADEV. Špinačo očistimo, operemo in posušimo.
■ Čebulo narežemo na karseda drobne kockice ali pa jo sesekljamo. Pristavimo jo z žlico moke in prepražimo, da se zmehča. Dodamo špinačo, ki jo dušimo 5–8 minut. Da se zmehča.
■ Česen drobno sesekljamo. Primešamo ga špinači in dušimo še 1 minuto. Kuhano špinačo odstavimo in ohladimo na sobno temperaturo..
■ KVAŠENO TESTO. Vse sestavine zamešamo v gladko testo. Na blago pomokani delovni površini ga gnetemo 1 minuto. Oblikujemo ga v hlebček, pokrijemo s kuhinjsko krpo in pustimo počivati 2 minuti.
■ Testo razdelimo na 8 podobno težkih koščkov. Pomagamo si s tehtnico.
■ NADEV. V skledi zmešamo skuto, jajce in začimbe. Primešamo špinačo.
Testo se ne lepi, zato ne potrebujemo moke.
■ CALZONE. Prvi košček testa razvaljamo v krog, debel 1–2 cm. Na eno polovico položimo osmino nadeva. Prekrijemo ga z drugo polovico testa. Stike stisnemo, potem pa jih zvijemo s prsti (gl. spodnjo fotografijo) ali pa jih stisnemo s konico vilic. Da nadev ne uhaja med peko.
Calzone položimo v pekač.
■ Pečico segrejemo na 200 stopinj in podobno pripravimo vse
calzone. Nazadnje jih premažemo z rumenjakom. In zarežemo kakor na zgornji fotografiji. Pečemo jih pribl. 15 minut.
Serviranje
Calzone z domačo skuto in špinačo lahko ponudimo že za zajtrk. Vsekakor pa za malico ali kot lažjo večerjo. Morda s kozarcem
domačega jogurta ali
kislega mleka.
Sorodni recepti
Kuharski leksikon
■
Ostra moka vsebuje razmeroma več beljakovin kot škroba, posledično pa tudi več lepka, pomembnega za uspešno pripravo kruha in testenin. Kar pa še ne pomeni, da z gladko moko ne moremo speči kakovostnega kruha.
■
Skuta je vrsta sira, ki jo pripravljajo iz kislega ali iz sladkega mleka ali iz mešanice sirotke in mleka. Mleko oz. sirotka sta lahko kravja, kozja ali ovčja.
Skuta iz kislega mleka (tudi skuta, sveži sir) je lahko kremasta do grudičasta.
Skuta iz sladkega mleka (tudi albuminska, planšarska, sirarska ali sladka skuta) je pustega okusa in je primerna pretežno za kuhanje. Pri Italijanih je znana kot rikota (
ricotta).
Špinača je živilo z največjo vsebnostjo magnezija, najpomembnejšega obrambnega elementa v telesu. Varuje pred stresom in povečuje sposobnost koncentracije.
■ Improvizirajmo.
Špinačo najbolje* začinjamo z (abecedno): česnom*, črnim poprom*, drobnjakom, gorčico*, hrenom, ingverjem, kardamomom, karijevim praškom, kumino, limonsko travo, meto, muškatnim oreščkom*, olivnim oljem*, pehtranom ali/in s sardelnimi fileti*.
Za špinačo je desetletja veljalo, da vsebuje veliko količino železa. Kasneje se je izkazalo, da je šlo pri izračunu za napačno postavljeno decimalno vejico.
■
Delovanje škodljivih sestavin (gl.
opozorila) v špinači nevtraliziramo. Z dodatkom mleka, smetane, kislega mleka, jogurta ali/in sira. Žal pri tem nevtraliziramo tudi kalcij iz mleka oz. naštetih mlečnih izdelkov. Ta se z oksalno kislino veže v netopni kalcijev oksalat. Manj škodljivih sestavin, žal pa tudi manj izrazitega in polnega okusa vsebuje špinača, posejana julija in avgusta.
Opozorila
■ Belo moko uvrščamo med najbolj nezdrava živila.
■ Špinača vsebuje kar nekaj neželenih sestavin, v prvi vrsti oksalno in sečno kislino. Največ teh sestavin, ki povzročajo ledvične kamne, je v listnih rebrih in pecljih starejše špinače. Peclje pred pripravo odstranimo.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
calzone z domačo skuto in špinačo (izvirno:
kalcone sa spanaćem i sirom)
Sonja Lakuzić, z bloga
Silly World (srb.)
■ številni različni viri
Sonja Lakuzić
