Buhteljni z marmelado

Predpriprava

■ Kvašeno testo. Moko presejemo v veliko skledo. Dodamo sladkor, vanilijev sladkor, suhi kvas, drobno naribano limonino lupino in ščepec soli.
■ Maslo pristavimo in stopimo, potem pa ga zmešamo z mlekom, da dobimo mlačno tekočino. Prilijemo jo k moki, potem pa vse skupaj s kuhalnico ali električnim ročnim mešalnikom dobro obdelamo, da dobimo gladko testo, ki se loči od posode in kuhalnice; to traja 10 do 15 minut; gl. opombe.
■ Testo rahlo pomokamo, pokrijemo s kuhinjsko krpo in v toplem prostoru pustimo, da vzhaja 30 minut in naraste na dvojno količino.

Priprava

■ Vzhajano testo na hitro še enkrat pregnetemo.
■ Maslo pristavimo in stopimo.
■ Srednje visok pekač namažemo z maslom.
■ Vzhajano testo oblikujemo v svaljek, ki ga narežemo na kolobarje, vsakega z roko sploščimo. Na sredo damo po žlico marmelade, nato pa robove poveznemo čez marmelado in stisnemo.
■ Vsak buhtelj potopimo v stopljeno maslo, potem pa jih s stisnjenim delom navzdol sproti polagamo v pekač. Tega pokrijemo s kuhinjsko krpo, potem pa buhteljne pustimo 30 minut, da še nekoliko vzhajajo.
■ Pečico segrejemo na 180 °C.
■ Pekač za 30 do 40 minut postavimo na spodnjo rešetko v segreti pečici.

Serviranje

Buhteljni z marmelado ali buhtlji z marmelado so najboljši mlačni ali hladni, še posebej, če jih ponudimo s pudingovo vanilijevo omako.

Nadomestek

■ Marelično marmelado lahko nadomestimo s slivovo ali kakšno po svojem okusu.
■ Nekaj idej za izvrstne in zdrave nadeve: domača nutella brez sladkorja; domače arašidovo maslo; domače lešnikovo maslo; domače mandljevo maslo; karamelni mandljev namaz s cimetom; gl. tudi namazi (številne sladke in slane različice).
■ Suhi kvas lahko nadomestimo s svežim; 1 vrečka suhega kvasa je enako kocki svežega kvasa (42 gramov).

Izboljšanje

Moka, ki stoji po skladiščih in trgovinah, zaradi oksidacije izgublja okus in kakovost. V domačem mlin(čk)u povsem sveže mleta moka ima izrazito polnejša okus in vonj.

Nasveti

■ Moko hranimo v suhem in zračnem prostoru, predvsem pa ločeno od drugih živil z izrazitim vonjem.
■ Pred pripravo vse sestavine za kvašeno testo segrejemo na sobno temperaturo; najbolje, da jih iz hladilnika vzamemo večer pred pripravo. Za vzhajanje je najprimernejša temperatura v prostoru 27, nikakor pa ne sme pasti pod 20 °C. In ne pozabimo: brez prepiha!
■ Kadar pripravljamo kvašeno testo z ročnim električnim mešalnikom s spiralo, upoštevajmo nekaj osnovnih navodil. Sprva sestavine mešamo počasi, nato hitrost postopoma povečujemo. Pazimo, da ne mesimo predolgo, pravilno ugneteno testo pa se ločuje od posode, rok in spiral. Vzhajano testo pregnetemo na hitro; spirali naj gresta le nekajkrat skozenj, da iztisneta ogljikov dioksid in vneseta kisik.
■ Tekočina za kvašeno testo naj bo bolj topla od mlačnega, najboljša je segreta na 35 do 40 °C. Kadar je tekočina prehladna, se kvasne celice ne množijo, prevroča tekočina pa jih uniči.

Triki

Če nimamo toplote ali / in časa za pripravo kvašenega testa, si pomagamo tako, da posodo s testom postavimo v pečico, segreto na 50 °C. Takoj, ko testo potisnemo v pečico, jo ugasnemo. Testo že čez nekaj minut začne vzhajati.

Pojasnila

Gnetenje testa povzroči, da se gluten, ki je v moki, raztegne in s tem formira elastičen ovoj okoli plinastih mehurčkov kvasa.

Različice

■ Pri številnih različicah kvašenega testa se spreminjajo količine masla, mleka, sladkorja in jajc. Različice z več maščobe vzhajamo dlje časa.
■ gl. buhteljni (različice) 

Ideje

gl. kvašeno testo (različice in številne ideje)

Opombe

Čimbolj obdelamo testo, tem rahlejše bo.

Opozorila

■ Belo moko uvrščamo med zdravju najbolj škodljiva živila.
■ Zaradi podaljšanja trajnosti izvozniki limone in druge agrume okopajo v raztopini strupenega difenila (E 230) ali pa jih zavijejo v difenil papir. Lupina tako konzerviranega sadeža je škodljiva tudi po pranju.

Zanimivosti

■ Po svetu je (pri)znanih nekaj izbranih blagovnih znamk kvasa: Saf-Moment v Rusiji, Yuva v Turčiji, Lievital v Italiji, l’Hirondelle ter Francine v Franciji in tako dalje.
■ Za marmelado je dolgo veljalo, da izvira iz Anglije. V resnici pa se je leta 1770 prvič pojavila v škotskem obmorskem mestu Dundee. Trgovec John Collier je nekega dne kupil velik tovor pomaranč. Ker so bile grenke, niso šle v prodajo. Trgovčeva žena jih je predelala v marmelado, podjetje, ki je nastalo tedaj, pa obstaja še danes. (2004)
■ Ko so Georgea B. Shawa na večernem sprejemu vprašali, kako naj mu postrežejo čaj, z rumom ali brez, je strumno odvrnil: Običajno ga pijem z rumom, toda brez čaja.

Viri

■ dopolnjen recept buhteljni z marmelado ali buhtlji z marmelado iz knjige Preprosto, hitro in okusno!, Steinbrugger, Maria, Mohorjeva založba, Celovec 2008
■ fotografija TINA’S COOKING
■ številni različni viri