Predpriprava
■ Bučo izdolbemo in temeljito očistimo, da dobimo 3 kilograme čistega mesa. Narežemo ga na kockice.
■ Limone temeljito operemo in narežemo na čim tanjša kolesca, ta pa na majhne koščke.
■ V posodi zmešamo nakockano bučo, narezane limone in sladkor. Pustimo stati 5 ur.
Priprava
■ Kozarčke za vlaganje temeljito operemo, potem pa jih tik pred začetkom kuhanja marmelade skupaj s pokrovčki zložimo v pečico, segreto na 80° C.
■ Posodo z vsemi sestavinami pristavimo, zavremo in med pogostejšim mešanjem kuhamo do primerne gostote; gl.
nasveti. Vmes s površine pobiramo pene.
■ Marmelado nadenemo v vroče kozarce. Te dobro zapremo, potem pa ovijemo v debelo odejo, v kateri jih povsem ohladimo. Gl. tudi
različice.
Nadomestek
gl.
triki Izboljšanje
Bučna marmelada ali
marmelada iz buč bo še okusnejša, če ji na koncu kuhanja primešamo 1 do 3 žlice
konjaka.
Nasveti
■ Buče lahko vkuhavamo že jeseni, čeprav so tedaj še trde. Bolje je počakati do januarja ali februarja, ko meso dozori in se zmehča, pod lupino pa niso več zelene.
■ Kupujemo čvrste in težke plodove s trdo lupino.
■ Najbolj preprost način preverjanja ustrezne gostote marmelade je
test gostote. Na hladen krožniček kanemo kapljo, dve vroče marmelade. Za nekaj sekund ga postavimo v hladilnik. Če se na kaplji naredi tanka kožica, marmelada pa se ne razleze, je kuhana.
Triki
■ Količino sladkorja lahko zmanjšamo, če kristalni sladkor nadomestimo ali kombiniramo z
želirnim sladkorjem.
■ Sladkor se hitreje stopi, če ga predhodno segrejemo v pečici. Zadostuje, če pečico segrejemo na 80° C, sladkor pa stresemo na pekač in za 10 minut potisnemo v pečico. Marmelado na ta način hitreje skuhamo.
■ Sladkor se med kuhanjem marmelade manj peni, če dodamo v posodo košček masla.
Pojasnila
■ Poznamo 3 pomembne skupine buč.
Navadna buča, tudi prašičja ali krmna buča je tista, iz katere so vzgojene
oljčne buče za pridelavo bučnega olja in bučnih semen. V kulinariki je najbolj cenjena
muškatna buča, medijsko pa so najbolj prepoznavne
orjaške buče, ki dosegajo rekordno težo in obseg; gl.
zanimivosti.
■ Pene med kuhanjem marmelade pobiramo zato, ker povzročajo kvarjenje marmelade.
Različice
■
bučna marmelada z mandljevimi lističi;
bučna marmelada z vaniljo; džem s suhimi marelicami in bučo;
marmelada z bučami in jabolki ipd.
■
Angelska marmelada je pariška različica bučne marmelade. Buče olupimo, očistimo in narežemo na kocke. V blago soljeni vodi jih kuhamo 60 minut. Kuhane odcedimo,
pretlačimo in zmešamo z enako količino
akacijevega medu. Pri sobni temperaturi pustimo stati 24 ur. Nato po okusu dodamo
klinčke, cimetovo skorjo in/ali pomarančno ter limonino lupino in meso, pristavimo, zavremo in kuhamo 30 minut. Še vročo marmelado nadenemo v kozarce, ki jih v pečici, segreti na 80° C pasteriziramo 30 minut. Za tole marmelado so najboljše
siamske buče.
Ideje
gl.
marmelada (številne
različice)
Opombe
Bučo lahko v temnem, suhem in hladnem prostoru hranimo tudi nekaj mesecev.
Opozorila
■ Zaradi podaljšanja trajnosti izvozniki limone in druge agrume vse pogosteje okopajo v raztopini strupenega
difenila ali pa jih zavijejo v
difenil papir. Lupina tako konzerviranega sadeža je neuporabna tudi po pranju.
■ Beli sladkor, belo moko in sol uvrščamo med najbolj nezdrava živila.
Zanimivosti
■ Za marmelado je dolgo veljalo, da izvira iz Anglije. V resnici pa se je leta 1770 prvič pojavila v škotskem obmorskem mestu
Dundee. Trgovec
John Collier je nekega dne kupil velik tovor pomaranč. Ker so bile grenke, niso šle v prodajo. Trgovčeva žena jih je predelala v marmelado, podjetje, ki je nastalo tedaj, pa obstaja še danes.
■ Rekorderka med bučami, zapisana tudi v Guinnessovo knjigo rekordov, je tehtala nad 600 kilogramov. (2005)
Viri
■ dopolnjen recept
bučna marmelada
■ številni različni viri