Priprava
■ Pečico segrejemo na 200 °C. Češnjevce očistimo in v skledi zmešamo z oljem, soljo in sveže mletim poprom.
■ Pekač obložimo s peki papirjem, na katerega stresemo češnjevce. Pekač za 20 do 30 minut položimo v ogreto pečico, da se začnejo češnjevci rjavo barvati.
■ Bučke očistimo in neolupljene narežemo z
nožkom za zelenjavne rezance ali z ostrim nožem.
■ Pečene češnjevce stresemo v mešalnik. Dodamo skuto, osmukano baziliko in čili ter zmešamo v gladko omako.
■ Bučkine rezance stresemo v ogreto skledo. Prelijemo jih z omako in dobro premešamo.
Serviranje
Jed razdelimo na krožnike, zraven pa ponudimo parmezan in ribežen, da si ga vsakdo nariba po svojem okusu.
Bučkini rezanci z omako iz pečenih češnjevcev so lahko hladna predjed ali lahka samostojna jed.
Nakup
Pri nakupu bučk izbiramo sijoče in nepoškodovane plodove, katerih teža naj bo sorazmerna velikosti. Pretrda lupina je znak prezrelega sadeža z vlaknastim mesom.
Nadomestek
■ Parmezan lahko nadomestimo s
pekorinom ali s sirom
fiore sardo s Sardinije, dober nadomestek pa je tudi domači
zbrinc.
■ gl.
ideje
Izboljšanje
■ Bučke najbolje* začinjamo/odišavljamo z (abecedno): baziliko*, cimetom, česnom*, kajenskim poprom, klinčki, koprom, koriandrom, majaronom*, meto, origanom, pehtranom,
pestom, peteršiljem*, rožmarinom, timijanom ali/in žajbljem.
■ Paradižnik najbolje odišavljamo/začinjamo z (abecedno): baziliko*, česnom, čilijem, črnim poprom*, drobnjakom, kisom* (zlasti balzamičnim, šerijevim, vinskim), majaronom, meto, origanom, pehtranom, peteršiljem, soljo*, timijanom in/ali žafranom.
■ gl.
ideje
Nasveti
■
Kako naredimo bučkine rezance ali špagete
■ Najokusnejše so majhne bučke, dolge 10 do 12 centimetrov, ki so primerne za hitro praženje (sotiranje). Srednje velike merijo 12 do 15 centimetrov in so najprimernejše za nadevanje in za zrezke. Največje bučke uporabljamo za juhe, omake, enolončnice in za pečenje na žaru.
Pojasnila
■ Bučke so mladi, nedozoreli plodovi navadne buče.
■ Češnjevci ali
češnjevi paradižnički (tudi
zemeljske češnje) so drobna, izjemno aromatična in sočna vrsta paradižnika.
■ Skuta je vrsta
sira, ki jo pripravljajo iz
kislega ali iz sladkega
mleka ali iz mešanice
sirotke in mleka; mleko oziroma sirotka sta lahko kravja,
kozja ali
ovčja.
Skuta iz kislega mleka (tudi
skuta ali
sveži sir) je lahko kremasta do grudičasta.
Skuta iz sladkega mleka (tudi
albuminska, planšarska, sirarska ali
sladka skuta) je pustega okusa in je primerna pretežno za kuhanje; pri Italijanih je ta skuta znana kot
rikota (ricotta).
Različice
Ideje
■ gl. bučka (številne
ideje); češnjevci (številne
ideje)
■ Igrajmo se z okusi. Bučke najbolje* kombiniramo z (abecedno): čebulo*, drobtinami, gobami, ajčevci, kisom, lešniki, limonami, lososom, maslom*, olivnim oljem, orehi, paradižniki*, pinjolami, sardelnimi fileti, siri (grojer, feta, parmezan*, rikota) ali/in s smetano.
Opozorila
■ Zrelega paradižnika praviloma ne hranimo v hladilniku. Mraz uničuje njegov značilni okus.
■ Med rokovanjem ali po sekljanju čilija s prsti nikar ne segajmo v oči ali na ustnice oziroma v ustno votlino. Roke si nemudoma temeljito operemo pod tekočo vodo. Sicer si bomo iz čilija s prsti na občutljivejše dele telesa zanesli ostro
pekoče alkaloide.
Zanimivosti
Botanično in kulinarično razvrščanje sadja se včasih razhajata. Melone so sorodnice kumar in buč, v kulinariki pa jih uvrščamo k sadju. Po drugi strani botaniki jajčevce, bučke in paradižnik uvrščajo med sadje, v kuhinji pa so zelenjava.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
bučkini rezanci z omako iz pečenih češnjevcev (izvirno: zucchini noodles with creamy roasted tomato basil sauce)
Gina Matsoukas, z bloga
RUNNING TO THE KITCHEN
■ številni različni viri
