Priprava
■ BUČKINA LAZANJA S SIROM IN PARADIŽNIKOVO OMAKO. Pripravimo
paradižnikovo omako, marinara, če je nimamo med ozimnico. Lahko je tudi kakšna druga preizkušena domača paradižnikova omaka.
■ V skledo grobo naribamo mocarelo, drobno pa parmezan. Prilijemo jajci ter dodamo sol in sveže mleti poper. Dobro premešamo.
■ Pečico segrejemo na 180 stopinj.
Bučke so hvaležna zelenjava za pripravo na vse načine. Zaradi nevtralnega okusa. »Čas priprave« ne vključuje časa priprave paradižnikove omake.
■ Bučke očistimo. Neolupljene podolžno tanko narežemo z lupilcem zelenjave. Narezane posušimo s papirnatimi brisačami.
■ Del paradižnikove omake razmažemo po dnu nekoliko manjšega, višjega ognjevarnega pekača. Pokrijemo jo z 2 plastema nastrganih bučk. Po njih razmažemo pribl. 1/3 sirove mešanice. Po njej enakomerno pokapljamo pribl. 0,8 dl paradižnikove omake. Postopek ponovimo še 2-krat.
■ Po vrhu diagonalno prepletemo plast bučk. Kakor na fotografijah.
Bučkina lazanja s sirom
V lupini bučk je največ antioksidantov. Zato kupujmo ekološko pridelane, ki jih ni potrebno lupiti.
■ POSIP. Po vrhu potresemo drobno nariban parmezan. Po siru pa še sol in sveže mleti poper.
■ PEČENJE. Lazanjo pečemo pribl. 30 minut. Da se sir stopi, bučke pa zmehčajo.
■ Pečeno jed vzamemo iz pečice. Na mrežici / rešetki naj počiva 10 minut.
Serviranje
Lazanjo narežemo in ponudimo.
Bučkina lazanja s sirom in paradižnikovo omako ali
brezmesna lazanja z bučkami se prileže z (mešano) sezonsko solato.
Sorodni recepti
Bučkina lazanja
Kuharski leksikon
■
Buča (Curcubita) je rod bučevk, ki obsega na desetine vrst in sort. Najbolj popularni sta
jedilna buča (
C. pepo var. ovifera) in poletna oranžna
muškatna buča (
C. moschata). V kuhinji pogosteje uporabljamo okusnejše mlade plodove, bučke. Na Primorskem znane kot cukete (
zucchette) ali cukini (
zucchini). Izbiramo sijoče in nepoškodovane plodove, katerih teža je sorazmerna velikosti. Pretrda lupina je znak prezrelega sadeža z vlaknastim mesom. Najbolj okusne so drobne bučke, dolge 10-15 cm. Ko presežejo 20 cm, se v njih že razvijejo moteča semena.
Rikota ima blag, nekoliko sladkast okus in vsebuje malo maščob, pribl. 5 %. Njen okus je manj kisel, tekstura pa bolj gladka. Je lažje prebavljiva od skute.
■
Rikota (ricotta), tudi albuminska skuta ali pastirska skuta, je mlečni izdelek iz Italije. Gre za različico skute, ki jo pridobivajo iz sirotke. Tekočine, ki ostane po izdelavi sira ali skute. V Italiji rikoto izdelujejo iz sirotke kravjega, kozjega, ovčjega mleka ali mleka vodnih bivolov (
ricotta bufala). V skladu s tem jo tudi označujejo. Sirotki dodajo citronsko kislino, da pospešijo obarjanje beljakovin. Segrevajo jo do pribl. 90 stopinj. Nastalo smetanasto plast na površju posnamejo, to je rikota. Od tod tudi ime, saj
ricotto v italijanščini pomeni
ponovno kuhan.
Najbolj okusna je mocarela iz nepasteriziranega bivoljega mleka, z oznako »Mozzarella di Bufala Campana«. Je bolj kremna, po okusu pa polnejša.
■
Mocarela (mozzarella) je priljubljen italijanski mehki sir iz vlečenega testa (pasta filata), z zaščitenim poreklom (od 1998). Ročno ali strojno jo proizvajajo iz kravjega, najkakovostnejšo pa iz bivoljega mleka. Kraljica mocarel je burata (
burrata). Kakovostno mocarelo lahko uživamo samo, kot desertni sir. Sicer pa je nepogrešljiva sestavina številnih
lazanj,
pic,
solat in (gratiniranih)
testenin.
Bučkina lazanja
■
Najbolj okusna mocarela je iz nepasteriziranega bivoljega mleka, z oznako
Mozzarella di Bufala Campana. Je bolj kremna, po okusu pa polnejša. Preprosto zato, ker bivolje mleko vsebuje več maščobe, beljakovin in mineralov od kravjega. Mocarelo iz bivoljega mleka proizvajajo brez aditivov.
Izvirni parmezan je pridelan z živalskim sirilom. Zato jedi s parmezanom ne sodijo med vegetarijanske.
■
Parmezan (parmigiano) mora zadostiti številnim kriterijem za certifikat PDO. Proizveden je na italijanskem severu, v nekaj več kot 300 sirarnah. Vse faze proizvodnje potekajo izključno na istem območju. Izdelan mora biti naravno, skladno s predpisi. Sir ima prijeten, komaj opazno pikanten okus. Spominja na orehe. Zoren je najmanj 12 mesecev. Sicer pa 24, 36, 40 in celo 48 mesecev. S staranjem pridobiva na aromi, okusu in ceni.
Opozorila
■ Bučke vsebujejo veliko
oksalatov. Zato niso živilo za ljudi, ki imajo težave z ledvicami ali z žolčnikom.
■ Ko pripravljamo paradižnikovo omako, pazimo, da prevladuje okus sočnega, zrelega paradižnika. Z morebitnimi dodatki okus paradižnika samo poudarimo.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
bučkina lazanja s sirom in paradižnikovo omako ali
brezmesna lazanja z bučkami (izvirno:
zucchini lattice lasagna) s portala
delish
■ številni različni viri
Brezmesna lazanja z bučkami