Priprava
■ Bučke očistimo in podolžno narežemo na centimeter debele rezine. Te začinimo s soljo in sveže mletim poprom ter povaljamo v moki.
■ V veliki
ponvi segrejemo 6 žlic olja, na katerem
pečemo narezane bučke po 3 minute na vsaki strani. Pečene odcedimo na
papirnatih kuhinjskih brisačah.
■ Peteršilj in majaron osmukamo in drobno
sesekljamo.
■ Parmezan drobno
naribamo.
■ Gladko razmešamo jajca, kislo smetano in nariban parmezan. Začinimo s soljo, sveže mletim poprom in sesekljanima zeliščema.
■
Pečico segrejemo na 220 °C.
■ Česen olupimo in zrežemo na tanke lističe.
■
Ognjevarno posodo namažemo z 2 žlicama olja in vanjo zložimo pečene bučke. Prelijemo jih z jajčno maso in potresemo z narezanim česnom. Posodo za 30 minut postavimo na drugo rešetko od spodaj v segreti pečici.
Serviranje
Pečen
bučkin narastek narežemo, razdelimo po segretih krožnikih in pokapljamo s preostalim oljem.
Nadomestek
■ Parmezan ustrezno nadomestimo s
pekorinom ali s sirom
fiore sardo s Sardinije, dober nadomestek pa je tudi domači
zbrinc. Pri nekoliko starejših naštetih sirih, zlasti pri pekorinu, jed postane za odtenek pikantnejša.
■ Ekstra deviško olivno olje lahko nadomestimo z drugim (ekstra deviškim) rastlinskim oljem.
Nasveti
Pri kupovanju česna izbiramo velike, čvrste glavice s suho, celo lupino. Gl. tudi
opozorila.
Pojasnila
■ Bučke imajo čvrsto in nežno meso, z blagim, nekoliko
orehastim okusom in z malo
kalorij.
■ Jajčna lupina je lahko bela do rjava. Barva je odvisna od pasme
kokoši, v nobenem primeru pa ne vpliva na kakovost jajc.
■ Ekstra deviško olivno olje je oznaka za olivno olje, ki je bilo
hladno stisnjeno (do 27 °C) in vsebuje manj kot 0,8 %
nasičenih maščobnih kislin.
Različice
gl. bučkin narastek s korenčkom in češnjevc;
zelenjavni narastek (številne
različice)
Ideje
■ Pri nas vse pogosteje pripravljamo tudi
bučkine cvetove, v Afriki, Aziji in Italiji pa poleg cvetov pripravljajo tudi bučkine liste.
■ Improvizirajmo. Bučke se lepo ujamejo tudi s
timijanom, koprom, poprovo meto, limoninim sokom, belim poprom in s
kajenskim poprom.
■ gl. narastek (številne
različice)
Opombe
■ Botanično in kulinarično razvrščanje sadja se včasih razhajata. Melone so sorodnice kumar in buč, v kulinariki pa jih uvrščamo k sadju. Po drugi strani botaniki jajčevce, bučke in paradižnik uvrščajo med sadje, v kuhinji pa so zelenjava.
■ Bučke so zaradi nevtralnega okusa hvaležna zelenjava za pripravo na vse načine.
Opozorila
■ Jajce je eno najpopolneje sestavljenih in
vitaminsko najbogatejših živil. Žal pa je v rumenjaku tudi škodljivi
holesterol, ne priporočajo pa jih niti ljudem z
obolelim žolčem.
■ Drobni česnovi stroki so najpogosteje ostrejšega okusa. Gl. tudi
nasveti.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Bučke, česen in večino zelišč uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
Zanimivosti
■ Kakovostni vrhunec parmskega parmezana je
stravecchio (ital.), ki zori dlje kot 3 leta. Povprečna doba
zorenja parmezana je sicer 18 do 24 mesecev.
■ V Sloveniji je majaron veljal za svatovsko rastlino. Srci mladoporočencev naj bi povezala z istega grmiča utrgani vejici. Ena je šla snubcu za klobuk, drugo pa je poklonil izvoljenki.
Viri
številni različni viri
