Priprava
■ BUČKIN KOLAČ. Bučki očistimo in grobo naribamo; gl.
opombe.
■ Pistacije drobno sesekljamo.
■ Model za šarkelj (24–26 cm) tanko namažemo z oljem in potresemo z moko.
■ Pečico ogrejemo na 180 stopinj.
V lupini bučk je največ antioksidantov. Zato bučk praviloma ne lupimo. Kupujmo ekološko pridelane plodove.
■ V skledi razžvrkljamo olje, jajca, sladkor in vanilijev izvleček. Moko in sodo bikarbono presejemo na mešanico, vse skupaj pa zmešamo v gladko testo. Nazadnje vmešamo naribane bučke in sesekljane pistacije. Testo nalijemo v model, po vrhu ga poravnamo. Model položimo v ogreto pečico za pribl. 35 minut, da se kolač po vrhu zlato obarva; gl.
nasveti.
■ Pečen kolač hladimo v modelu 5 minut. Nato ga zvrnemo na mrežico in ohladimo na sobno temperaturo.
■ Bela glazura. Sladkor v prahu zmešamo z 1,5–2 žlicama hladne vode. Da dobimo gosto tekoč preliv.
■ Pistacije za posip grobo sesekljamo.
■ Ohlajeni
bučkin kolač prelijemo z belo glazuro in potresemo s sesekljanimi pistacijami. Počakamo, da se bela glazura strdi.
Serviranje
Bučkin kolač s pistacijami narežemo in ponudimo.
Izboljšanje
■ Če je le mogoče, uporabljajmo bolj zdrava (in dražja) ekstra deviška olja. Ki med predelavo pridelavo ne presežejo temperature 27 °C in vsebujejo manj kot 0,8 % nasičenih maščobnih kislin. Olivno je za tole sladico premočno, naprodaj pa so tudi številna druga.
■ Segajmo po jajcih z oznako 0 (jajca ekološke reje) ali 1 (jajca proste/pašne reje). S na embalaži pomeni, da so jajca slovenskega izvora.
Nasveti
Kolač je pečen, ko v sredo zabodemo zobotrebec in izvlečemo suhega. Ali pa se ga drži le nekaj drobtinic. Kolač se med hlajenjem v modelu še nekoliko peče, zato pazimo, da ga ne presušimo. Če izvlečemo vlažen zobotrebec, čas pečenja podaljšamo za 5 minut. Nato preizkus ponovimo.
Triki
Bučka z belo ali svetlejšo liso je zagotovo zrastla na prostem.
Bučkin kolač s pistacijami
Pojasnila
■
Buča (Curcubita) je rod bučevk, ki obsega na desetine vrst in sort. Najbolj popularni sta
jedilna buča (C
. pepo var. ovifera) in poletna oranžna
muškatna buča (
C. moschata). V kuhinji pogosteje uporabljamo okusnejše mlade plodove, bučke. Na Primorskem znane kot cukete (
zucchette) ali cukini (
zucchini). Izbiramo sijoče in nepoškodovane plodove, katerih teža je sorazmerna velikosti. Pretrda lupina je znak prezrelega sadeža z vlaknastim mesom. Najbolj okusne so drobne bučke, dolge 10-15 cm. Ko presežejo 20 cm, se v njih že razvijejo moteča semena.
■
Pistacije so sinonim za oreščke prave pistacije (
Pistacia vera). Drevo zraste do 12 m visoko, ima 10-20 cm dolge liste in lahko doseže starost do 300 let. Korenine lahko poženejo do 15 m globoko. Pistacije so 3- do 4-krat dražje od drugih oreščkov, zato ker drevo potrebuje kar 15-20 let, preden začne obilneje roditi. Najboljše so izrazito zelene pistacije, ki dajo pecivu lepo barvo. A te so tudi najdražje.
Različice
Opombe
■ Sveže bučke lahko hranimo do 7 dni. Pri sobni temperaturi ali v hladilniku. Bučke, ki jih hranimo skupaj z drugo zelenjavo, začnejo hitreje gniti.
■ V receptu nič ne piše o odcejanju ali/in ožemanju naribanih bučk !?
Opozorila
■ Belo moko in sladkor uvrščamo med najbolj škodljiva živila.
■ Bučke vsebujejo veliko
oksalatov. Zato niso živilo za ljudi, ki imajo težave z ledvicami ali z žolčnikom.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
bučkin kolač s pistacijami (izvirno:
courgette cake) s portala
Good Housekeeping
■ številni različni viri