Priprava
■
Pekač namažemo z maslom.
■ Jagodičevje na hitro oprhamo pod hladno tekočo vodo, odcedimo in posušimo. Večje jagode zrežemo na koščke velikosti malin.
■
Pečico segrejemo na 250 °C.
■
Testo. V
kotličku gladko
stepemo pomarančni sok, olivno olje in sladkor. Nato postopoma vmešamo moko, mlete lešnike in cimet v prahu. Testo tanko
razvaljamo, potem pa iz njega izrežemo 12 ploščatih krogov enake velikosti. Položimo jih v pomaslen pekač in za slabih 20 minut potisnemo v segreto pečico. Pečene vzamemo iz pečice in ohladimo.
■
Krema. V skledi gladko razmešamo maskarpone in drobno nastrgano limonino lupino.
Serviranje
Na krožnik položimo košček pečenega testa. Na sredo testa položimo žlico maskarponeja, ki ga obdamo z mešanim jagodičjem. Na vse skupaj položimo nov košček testa, ki ga obložimo enako. Naposled vse skupaj pokrijemo s tretjim koščkom testa, tega pa potresemo s sladkorjem v prahu.
Biskvitni kolački z gozdnimi sadeži ali
kolački z maskarponejem in gozdnimi sadeži so lahkotna sadna sladica.
Nadomestek
Maskarpone lahko približno nadomestimo z mešanico 2 delov pretlačene
skute in 1 dela
kisle smetane.
Nasveti
■ Intenzivna aroma, ki jo zaznamo že na daleč, je zanesljiv znak, da so jagode zrele in sveže. Bolj drobne imajo običajno intenzivnejši okus, najbolj aromatične pa so
gozdne jagode.
■ Jagode vselej najprej očistimo, potem pa operemo. V vodi jih ne namakamo, ampak jih le na hitro oprhamo pod tekočo hladno vodo. Na ta način ostanejo čvrste in sočne.
Triki
Iz pomaranč stisnemo več soka, če ogrete na
sobno temperaturo pred ožemanjem nekajkrat povaljamo po delovni površini, pri tem pa nanje pritiskamo z dlanjo.
Pojasnila
■ Maskarpone je svež, mehak, kremast in masten italijanski sir, podoben naši skuti.
■ Ekstra deviško olivno olje je oznaka za olivno olje, ki je bilo hladno stisnjeno (do 27° C) in vsebuje manj kot 0,8 %
nasičenih maščobnih kislin.
■ Cimet v prahu je mleta oblika cimeta, ki ga pripravljajo iz manj kakovostne cimetove skorje.
Različice
gl.
maskarponejeva krema z jagodičevjem Ideje
gl. jagodičevje (številne
različice)
Opombe
■ Če imamo jagode na domačem vrtu, jih moramo vsake 2 do 3 leta presaditi na novo gredico. Staro gredico lahko znova uporabimo komaj čez 4 leta.
■ Debelejša, manj aromatična vrsta borovnic so gojene
ameriške borovnice.
■ Robide imenujemo tudi
črne maline.
Opozorila
■ Nabiranje gozdnih sadežev deluje pomirjujoče in sproščajoče. Nikakor pa ne smemo pozabiti na ustrezno zaščito pred
klopi. Mnenja o cepljenju so deljena, sredstva proti klopom v obliki pršil pa menda pomagajo.
■ Jagodičevje se hitro kvari, zato sveže nabranega oziroma kupljenega (u)porabimo čimprej. V hladilniku njegova neponovljiva aroma preprosto izhlapi.
Zdravilni učinki
(domnevni)
■ Borovnice, jagode, maline, (ekstra deviško) olivno olje in pomaranče uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
■ Med vsemi živili vsebujejo prav maline največ zdravih sestavin. Med drugim imajo kar desetkrat več
oksidantov kot paradižnik, ugotavljajo nizozemski znanstveniki. (2006)
■ Če zaužijemo le 8 jagod dnevno, zadostimo priporočeni dnevni potrebi po
vitaminu C.
■ Znanstveniki iz
Commonwealth Scientic and Industrial Research Organization ugotavljajo, da redno uživanje
agrumov za 50 % zmanjšuje možnost pojava raka ust, požiralnika in želodca. Le ena pomarančna dnevno pa za nekaj odstotkov zmanjšuje možnost možganske kapi.
Zanimivosti
■ Zaradi svoje srčaste oblike so jagode že od nekdaj simbol
Venere, boginje ljubezni.
■ Največji proizvajalec olivnega olja na svetu je italijanski
Bertolli, najboljšega pa še vedno pridelujejo v Grčiji.
Viri
■ dopolnjen recept
biskvitni kolački z gozdnimi sadeži ali
kolački z maskarponejem in gozdnimi sadeži šefa
Deana Ecclesa , restavracija Dell’Ugo; iz knjige
Oljčno olje, Oljčno olje v receptih najboljših kuharskih mojstrov, Orbis, Ljubljana 2000
■ številni različni viri
■ fotografija Irvine, Sian
Spletne povezave
■ založba
Orbis, Ljubljana
■ kulinarična fotografija
Sian Irvine (gl. photographer)