Priprava
■ Srednje velik pekač namažemo z maslom ali obložimo s peki papirjem.
■ BISKVIT. Rumenjake, sladkor in vanilijev sladkor stepamo, da dobimo gosto, bledo kremo.
■ Pečico segrejemo na 180 °C.
■ V skledo presejemo moko s kakavom in pecilnim praškom. Rumenjakovi kremi primešamo mleko in olje, nazadnje pa še presejane sestavine. Vse skupaj zmiksamo v gladko zmes. Beljake stepemo v čvrst beljakov sneg. Tega nežno, najbolje s kuhalnico, nežno vmešamo v gladko zmes. Testo nalijemo v pekač. Po vrhu ga nežno poravnamo. Pekač za približno 20 minut položimo v segreto pečico; gl.
nasveti.
■ VANILIJEVA PUDINGOVA KREMA. 7 decilitrov mleka in sladkor zavremo.
■ Še vroč pečen biskvit dokaj na gosto prešpikamo z ročajem kuhalnice.
■ Prašek za puding gladko razmešamo s preostalima 2 decilitroma mleka. Zmes med mešanjem nalijemo v vrelo mleko. Zavremo in med mešanjem kuhamo, da se puding zgosti. V vroč puding dodamo zmehčano maslo. Odstavimo in mešamo, da se maslo stopi. Vročo kremo enakomerno nalijemo po biskvitu; po potrebi jo nekoliko poravnamo.
■ ČOKOLADNA PUDINGOVA KREMA. Pripravimo jo kakor vanilijevo, le da s sladkorjem zavremo 6 decilitrov mleka.
■ Vročo čokoladno pudingovo kremo nalijemo po vanilijevi. Kremo poravnamo, kolač pa dobro ohladimo; gl. tudi
izboljšanje.
Serviranje
Ohlajen
biskvitni kolač s čokoladno in vanilijevo pudingovo kremo narežemo in ponudimo.
Nakup
Najboljše je sveže mleko iz mlekomatov, vendar ki pa ga je priporočljivo zavreti. V trgovinah segajmo po svežem (ne trajno) pasteriziranem mleku, čeprav je pasterizacija še vedno toplotni postopek, a pri sveže pasteriziranem mleku pri nižjih temperaturah (80 °C).
Nadomestek
Maslo praviloma lahko nadomestimo z margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabše in povsem neustrezno nadomestilo. Gl. tudi
opozorila.
Izboljšanje
■ Presni kakav v prahu proizvajajo iz celih kakavovih zrn, ki jim odvzamejo maščobe, da ostane le čokoladni prah. Postopek izvajajo s hladnim stiskanjem, kjer temperatura ne preseže 48 °C, pri čemer se izloči kakavovo maslo, suhe sestavine, ki ostanejo, pa znova s hladnim postopkom zmeljejo v kakav v prahu.
■ Ohlajen kolač lahko potresemo s čokoladnimi drobtinicami (mrvicami) ali z drobno sesekljanimi pistacijami ali lešniki. Lahko jih obrizgamo s stepeno smetano ali pa jih izboljšamo s kakšnim drugim dodatkom po okusu.
Nasveti
■ Če je le mogoče, uporabljajmo bolj zdrava (in dražja) ekstra deviška olja, ki med predelavo ne presežejo temperature 27 °C in vsebujejo manj kot 0,8 % nasičenih maščobnih kislin.
■ Kolač je pečen, ko v sredo zabodemo zobotrebec in izvlečemo suhega.
Triki
Beljakov sneg je stabilnejši oziroma obstojnejši, če beljakom sredi stepanja dodamo 1 do 2 kapljici limoninega soka ali svetlega kisa na 1 beljak. Kislina sneg stabilizira, tako da prepreči, da se zračni mehurčki po koncu stepanja razpočijo.
Pojasnila
■ Razlika med mehko in ostro moko ni v tipu moke (vsebnost mineralov/pepela), ampak v načinu mletja oziroma velikosti delcev moke.
■ Čas in temperatura praženja kakava bistveno vplivata na razvoj okusa; pri krajšem praženju oziroma nižjih temperaturah se razvije bolj kisel, aromatičen okus, pri bolj praženih semenih pa intenzivnejši, bolj grenak okus.
■ Zmehčano maslo je maslo, ki ga iz hladilnika vzamemo vsaj uro pred uporabo.
Različice
Ideje
gl. kakav (številne
ideje); maslo (številne
ideje); mleko (številne
ideje); prašek za puding (številne
ideje)
Opombe
■ Kolač lahko pripravimo tudi kakšen dan pred serviranjem. V hladilniku obdrži vse svoje okuse.
■ Mehka moka vsebuje razmeroma več škroba kot beljakovin, posledično pa tudi manj lepka. Zato je primernejša za krhke kolače in fino pecivo. Pri ostri moki je razmerje ravno nasprotno, zato je primernejša za pripravo kruha in testenin. pikantne
različice)
Opozorila
■ Sladkor, ki zasvaja, in belo moko uvrščamo med najbolj nezdrava živila.
■ Maslo sodi med najokusnejše in najlažje prebavljive maščobe. Žal pa 100 gramov masla vsebuje kar 240 miligramov holesterola. Zato je še dopustna dnevna količina zaužitega masla do 30 gramov na osebo.
■ Margarina vsebuje tudi do 35 % trans maščobnih kislin, ki jih je ameriški urad za hrano (FDA) leta 2013 razglasil za škodljive in prepovedal.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Številne pomembne hranilne snovi se v mleku skrivajo v nemastnem delu. Količina hranilnih snovi v (pol)posnetem mleku torej ni bistveno manjša kot v polnomastnem.
Zanimivosti
■ Prvi je kakavovec z botaničnim imenom poimenoval švedski znanstvenik
Karl Linne, ki mu je nadel ime
Theobroma (hrana bogov)
cacao.
■ Beljaki, ki jih stepemo v bakrenem kotličku, dajo kar za tretjino več gostega beljakovega snega. To je posledica reakcije med bakrom in beljaki.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
biskvitni kolač s čokoladno in vanilijevo pudingovo kremo (izvirno:
puding kolač)
Sanja Mijać, z bloga
DOMAĆICA (hrv.)
■ številni različni viri
Spletne povezave
spletni nakup kuharic
Sanje Mijać
Sanja Mijać
