Priprava
■ Višnje iz kompota dobro odcedimo. Globlji pekač (25 x 35 cm) premažemo z maslom in potresemo z moko. Odvečno moko otresemo. Pečico ogrejemo na 180 °C.
■ BISKVIT. Jajca, sladkor in vanilijev sladkor stepamo, da dobimo gosto, bledo kremo. Vmešamo jogurt in olje. Na vse skupaj presejemo moko s pecilnim praškom in gladko razmešamo. Testo nalijemo v pekač.
■ Približno pet šestin odcejenih višenj povaljamo v moki. Stresemo v gosto cedilo in otresemo odvečno moko. Nato višnje enakomerno razdelimo po testu, s prsti pa jih nekoliko vtisnemo v testo. Pekač položimo v ogreto pečico; gl. nasveti.
■ Pečen biskvit ohladimo.
■ KREMA. Pol litra mleka s sladkorjem zavremo.
■ Preostalo mleko gladko razmešamo s praškom za puding. Zmes med nenehnim mešanjem vlijemo v vrelo mleko. Puding med mešanjem skuhamo po navodilu z zavitka. Puding odstavimo in nemudoma vmešamo kislo smetano. Kremo nalijemo na ohlajen biskvit in ohladimo.
■ Preliv. Preostale višnje zmiksamo v gladek pire.
■ Pristavimo 5 decilitrov višnjevega soka iz kompota. Če soka ni toliko, prilijemo ustrezno količino vode. Dodamo višnjev pire, sladkor in rdeči preliv. Med mešanjem segrevamo, da zavre. Odstavimo in hladimo 2 minuti.
■ Preliv nalijemo po ohlajeni kremi. Ohladimo.
■ Pekač pokrijemo s prozorno folijo in čez noč položimo v hladilnik.
Serviranje
Ohlajen in prepojen kolač narežemo na
biskvitne kocke z vanilijevim pudingom in višnjami iz kompota .
Nakup
■ Pri moki je zelo pomembno, koliko časa je minilo od mletja. Moka je po mletju izpostavljena oksidiranju ter izgubi vitaminov in mineralov; gl. tudi
izboljšanje.
■ Na embalaži pogosto zasledimo oznake, ki so značilne za vse jogurte, z njimi pa proizvajalci privabljajo k nakupu. Takšne oznake so: iz pasteriziranega mleka, fermentirano mleko, vsebuje jogurtove kulture in/ali vsebuje mlečne beljakovine.
■ Najboljše je sveže mleko iz mlekomatov, vendar ki pa ga je priporočljivo zavreti. V trgovinah segajmo po svežem (ne trajno) pasteriziranem mleku, čeprav je pasterizacija še vedno toplotni postopek, a pri sveže pasteriziranem mleku pri nižjih temperaturah (80 °C).
Izboljšanje
■ Moka, ki stoji po skladiščih in trgovinah, zaradi oksidacije izgublja okus in kakovost. V domačem mlin(čk)u povsem sveže mleta moka ima izrazito polnejša okus in vonj. Gl. tudi
nakup.
■ Če v trgovini najdemo kompot z zadarsko
marasko, bo sladica za čisto petico.
Nasveti
Kolač je pečen, ko v sredo zabodemo zobotrebec in izvlečemo suhega.
Pojasnila
■ Moka nastane s stopenjskim drobljenjem in mletjem žitnih zrn v delce različnih velikosti, ki jih presejejo in tipizirajo. Glede na velikost delcev poznamo moke in zdrobe. Najmanjše delce imajo navadne moke (star izraz je gladke ali mehke moke), zdrobi pa so po velikosti delcev najbliže ostrim mokam.
■ Pri kisanju se sestava mleka precej spremeni. Beljakovine se delno razkrojijo in postanejo lažje prebavljive, iz sladkorja pa se razvije osvežilna mlečna kislina, ki ureja prebavo in pospešuje delovanje trebušne slinavke.
■ Jajca po velikosti oziroma masi delimo na (po standardih EU): S (mala, do 53 g), M (srednja, 53 do 63 g), L (velika, 63 do 73 g) in XL (debela, nad 73 g). V kuharskih receptih so najpogosteje mišljena jajca velikosti M.
n
Različice
Ideje
gl.
jogurt (številne
ideje); mleko (številne
ideje);
višnjev kompot (številne
ideje)
Opozorila
Belo moko in sladkor uvrščamo med najbolj škodljiva živila.
Zanimivosti
Včasih so bili jogurti bolj kisli, saj so jim dodajali več bakterij
Lacobactillus bulgaricus. Njihova količina se je zmanjšala na račun večjega števila bakterij
Streptococcus thermophilus, ki poskrbijo, da so jogurti bolj viskozni in kremasti.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
biskvitne kocke z vanilijevim pudingom in višnjami iz kompota (izvirno: crvenkapica) s portala
coolinarika (hrv.)
■ številni različni viri
