Priprava
■
Pekač (30 x 20 centimetrov) namažemo z maslom in potresemo z moko.
■
Pečico segrejemo na 180 °C.
■ Biskvitno testo. Moko
presejemo s pecilnim praškom.
■ Rumenjake in sladkor penasto
umešamo, da dobimo gosto, bledo kremo.
■ Med mešanjem izmenoma dodamo moko in 3 do 4 žlice vroče vode.
■ Beljake
stepemo v čvrst
beljakov sneg, ki ga nežno primešamo k ostalim sestavinam.
■ Testo nalijemo v pripravljen pekač, ki ga za 15 do 20 minut položimo v segreto pečico.
■ Pečen biskvit vzamemo iz pečice in ohladimo.
■
Skutina pena. Skuto dobro odcedimo in pretlačimo. Primešamo ji drobno naribano limonino lupinico.
■ Smetano čvrsto stepemo s sladkorjem v prahu. Nežno jo vmešamo v skuto.
■ Ohlajen biskvit razpolovimo. Polovico obložimo s skutino peno, ki jo pokrijemo z drugo polovico biskvita. Potresemo s sladkorjem v prahu.
Serviranje
Sladico narežemo in ponudimo.
Biskvitne kocke s skutino peno ali
skutine kocke so dišeče in sočno pecivo, h kateremu se prileže
breskvin kompot.
Nakup
Sveža skuta je prijetnega in le za spoznanje kiselkastega okusa. Nekoliko starejša skuta je precej
kisla in tudi nekoliko
greni.
Nasveti
Če biskvitno testo stepamo ročno, z
metlico, kotliček med stepanjem postavimo nad
vodno kopel, pri tem pa pazimo, da se dno kotlička ne dotika vrele vode.
Pojasnila
■ Moko pred pripravo testa presejemo, da postane zračnejša oziroma rahlejša, in da se enakomerno zmeša s pecilnim praškom.
■ Po velikosti oziroma teži delimo jajca (po standardih EU) na
S (
small, mala, manj kot 53 gramov),
M (
medium, srednja, 53 do 63 gramov) in na
L (
large, velika, 63 do 73 gramov). V kuharskih receptih so najpogosteje mišljena jajca velikosti M.
■ Biskvitno testo je pravilno pripravljeno tedaj, ko iz njega dvignemo metlico (električnega mešalnika), v testu pa ostane sled metlice.
■ Pri pečenju biskvitnega testa je zelo pomembna ustrezna temperatura v pečici. Večina virov kot idealno navaja temperaturo 170 do 200 °C. Če je pečica prevroča, se (pre)hitro naredi skorjica, ki preprečuje naraščanje testa. Če pa pečica ni zadosti vroča, se skorjica ne naredi in iz beljakovega snega oziroma testa uhaja vanj umešan zrak, ki je v tem primeru
rahljalno sredstvo.
■ Skuta je vrsta
sira, ki jo pripravljajo iz
kislega ali iz sladkega mleka ali iz mešanice
sirotke in mleka; mleko oziroma sirotka sta lahko kravja,
kozja ali
ovčja. Skuta iz kislega mleka (tudi
skuta ali
sveži sir) je lahko kremasta do grudičasta.
Skuta iz sladkega mleka (tudi
albuminska, planšarska, sirarska ali
sladka skuta) je pustega okusa in je primerna pretežno za kuhanje; pri Italijanih je ta skuta znana kot
rikota (ricotta).
Različice
gl.
kocke s keksi in maskarponejevo kremo;
skutine kocke;
skutine kocke z breskvami;
skutine rezine;
sočne zdrobove kocke z maskarponejem ipd.
Ideje
gl.
skutina torta (
različice);
skutin kolač (
različice) ipd.
Opombe
Za rahlo biskvitno testo je zelo pomemben nežno vmešan in čvrst beljakov sneg.
Opozorila
■ Belo moko in beli sladkor uvrščamo med zdravju najbolj škodljiva živila.
■ Pripravljena biskvitna zmes pred pečenjem ne sme čakati, saj v tem času upada in izgublja potrebno rahlost. Nemudoma jo nalijemo v pekač / model in potisnemo v segreto pečico.
■ Pri uporabi smetane ne pretiravajmo, saj vsebuje veliko
nasičenih maščobnih kislin.
■ Zaradi podaljšanja trajnosti izvozniki limone in druge
agrume okopajo v raztopini strupenega
difenila (E 230) ali pa jih zavijejo v
difenil papir. Lupina tako konzerviranega sadeža je škodljiva tudi po pranju.
Zanimivosti
Sladkor so v srednjem veku uvrščali med luksuzna živila. Bil je devetkrat dražji od mleka.
Viri
■ dopolnjen recept
biskvitne kocke s skutino peno ali
skutine kocke s spletnega portala Coolinarika
■ številni različni viri
Spletne povezave
spletni portal
Coolinarika (hrv.)
