Beljakova torta s čokolado, smetano in malinami

Priprava

■ Na kos peki papirja s svinčnikom zarišemo 3 pravokotnike velikosti 10 x 25 centimetrov. Papir položimo na pekač.
■ Pečico segrejemo na 140 °C.
■ Beljake v kotličku napol stepemo. Potem med stepanjem po žlicah dodamo polovico sladkorja in stepamo, da se začne sneg svetiti in nastajajo majhni vršički.
■ V sneg previdno vmešamo preostali sladkor, nastrgano čokolado (gl. nasveti) in jedilni škrob. Beljakovo zmes nadenemo v brizgalno vrečko z okroglim dulcem premera 1 centimeter. Nato na označene pravokotnike na papirju drugo ob drugi nabrizgamo paličice, tako da med njimi ni praznih prostorov (gl. fotografija). Pekač za 90 minut potisnemo v segreto pečico.
■ Pečico ugasnemo, beljakove plasti pa pustimo, da se ohladijo v njej; vratc ne odpiramo.
■ V posodi, na katero se prilega naš kotliček, pristavimo in zavremo malo vode za vodno kopel.
■ Čokolado nalomimo v kotliček, ki ga postavimo nad vodno kopel. Med občasnim mešanjem jo počasi stopimo. Stopljeno čokolado namažemo na dve plasti beljakovega testa (gl. fotografija). Pustimo, da se čokolada povsem strdi.
■ Maline očistimo.
■ Čokolado za okras stopimo kakor tisto za namaz.
■ Smetano čvrsto stepemo. Tretjino stepene sladke smetane namažemo na plast beljakov, potem pa jo obložimo s tretjino malin. Nanjo narahlo položimo drugo plast, ki jo obložimo enako kot prvo. Prav tako pripravimo tudi zadnjo plast, le s to razliko, da maline okrasno pokapljamo s stopljeno čokolado.

Serviranje

Beljakova torta s čokolado, smetano in malinami je nežna in krhka sladica, ki jo pred serviranjem lahko ohladimo v hladilniku. Sicer pa jo narežemo in ponudimo s kozarcem vode.

Nadomestek

■ Beli sladkor (gl. opozorila), če je le mogoče, nadomeščamo z rjavim sladkorjem, medom ali javorovim sirupom.
■ Maline lahko nadomestimo z robidami, malinami ali jagodami.

Izboljšanje

Sladice, pripravljene s čokolado, so še okusnejše, če čokoladi primešamo nekaj kapljic čokoladnega likerja.

Nasveti

■ Za pripravo sladice uporabimo čokolado s 70 % vsebnostjo kakava.
■ Beljakov sneg nam bo lepo uspel, če ga pripravljamo z beljaki, ogretimi na sobno temperaturo. Najbolje, da jajca iz hladilnika vzamemo 2 uri pred začetkom stepanja.

Pojasnila

Čvrstost stepene smetane je, žal, odvisna od vsebnosti tolšče; več maščobe, bolj čvrsta stepena smetana. Gl. opozorila.

Različice

gl. beljakova torta (številne različice); beljakove tortice s stepeno smetano, malinami in čokolado

Ideje

■ Ko nam ostanejo rumenjaki.
■ gl. maline (številne ideje); penasto testo (številne različice); torta (številne različice)

Opombe

■ Med jagodičasto sadje poleg malin prištevamo tudi brusnice, grozdje, jagode, josto, kosmulje, ribez, robidnice, šipek ipd.
■ Jajce ostane v hladilniku sveže do 10 dni. Če ga presvetlimo, lahko svežino jajca določimo po velikosti zračnega mehurčka, ki je v njem. Pri svežem jajcu je mehurček širok do 16, visok pa do 6 milimetrov.

Opozorila

■ Jagodičje se hitro kvari, zato sveže nabranega oziroma kupljenega (u)porabimo čimprej. V hladilniku njegova neponovljiva aroma preprosto izhlapi.
■ Beli sladkor (gl. nadomestek) uvrščamo med najbolj nezdrava živila.
■ Ko je beljakov sneg že čvrst, ga ne stepamo več, ker se lahko sesede.
■ Čokolada vsebuje majhne količine tiramina, ki domnevno sproža napad migrene. Gl. tudi zdravilni učinki.
■ Sladka smetana vsebuje različne količine maščobe. Če nam ni vseeno, bodimo pozorni že pri nakupu. Gl. pojasnila.

Zdravilni učinki

(domnevni)
■ Prav maline vsebujejo med vsemi živili največ zdravi(lni)h sestavin. Med drugim imajo kar desetkrat več antioksidantov kot paradižnik, ugotavljajo nizozemski znanstveniki. (2006)
■ Čokolada vsebuje endorfine, ki so kemijsko blizu morfinov in blažijo bolečine ter izboljšujejo splošno počutje, serotonin, ki mu pravijo tudi encim sreče ter aminokislino triptofan, imenovano hormon sreče. Gl. tudi opozorila.

Zanimivosti

■ Čokolada ima najbolj zapleten okus, sestavljen iz 250 različnih posameznih okusov. Nasprotno ima vanilja najbolj preprost in povsem samostojen okus.
■ Pri Aztekih je za ženske in otroke veljala prepoved uživanja čokolade (afrodiziak), kakavova zrna pa so uporabljali kot denar. 10 zrn je bil vreden zajec, 50 zrn sužnja, 100 zrn pa suženj.
■ Čokolada je v evropsko umetnost prodrla leta 1745, ko je znameniti pastel Čokoladarica upodobil francoski slikar Jean-Etienne Liotard. Original hranijo v Dresdnu.

Viri

■ dopolnjen recept beljakova torta s čokolado, smetano in malinami iz knjige Čokolada, najboljši recepti, Mladinska knjiga Založba, Ljubljana 2006
■ številni različni viri
■ podatkov o fotografu knjiga ne navaja

Spletne povezave

■ Mladinska knjiga Založba, Ljubljana
■ Mladinska knjiga, spletna knjigarna