Priprava
■ Maslo pristavimo in počasi stopimo.
■ Kvas nadrobimo v 2 žlici vode in razmešamo, da se stopi.
■ Polovico vode zavremo, drugo polovico pa segrejemo do mlačnega.
■ Limonino lupinico drobno naribamo.
■ Ajdovo moko stresemo v večjo (plastično) skledo. Prelijemo jo z vrelo vodo (gl.
pojasnila), premešamo in ohladimo do mlačnega.
■ Mlačni moki dodamo belo moko, mlačno maslo, sladkor, vanilijev sladkor, kvas in naribano limonino lupinico. Med mešanjem postopoma (gl.
opozorila) prilijemo mlačno vodo. Zamesimo gladko, srednje gosto testo, ki ga ročno gnetemo 10 do 15 minut, strojno pa kakih 5 minut.
■ Testo pokrijemo z vlažno kuhinjsko krpo ali s
prozorno folijo in ga pri
sobni temperaturi pustimo vzhajati na dvojno količino. Najpogosteje zadostuje 1 ura; vmes testo enkrat na hitro pregnetemo.
■ Pripravo
potice (gl. številni
različice, nasveti, pojasnila, triki, opozorila) nadaljujemo po receptu.
Nadomestek
Maslo praviloma lahko nadomestimo z
margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabše in povsem neustrezno nadomestilo.
Izboljšanje
■ Moka, ki stoji po skladiščih in trgovinah, zaradi
oksidacije izgublja okus in kakovost. V
domačem mlin(čk)u povsem sveže mleta moka ima izrazito polnejša okus in vonj. Doma zmleto moko za potico obvezno presejemo, otrobe pa pojemo z jogurtom ali pa jih primešamo testu za
kruh. Nakup dragega mlinčka je opravičljiv, le če pogosto delamo z moko.
■ Testo lahko oplemenitimo s
semeni, kosmiči ali s kuhano
kašo.
■ Testo, ki ga pripravimo z mlekom, je mehkejše in okusnejše.
Nasveti
■ gl.
potica (številni nasveti, pojasnila, triki, opozorila...)
■ Maslo lahko stopimo z vodo, ki jo segrevamo do mlačnega.
■ Pri kvašenem testu za potico sol dodajamo varčno. Če jo meljemo sproti, zadostujejo že trije obrati mlinčka.
■ Kvašeno testo najbolje vzhaja, ko imajo okolje, sestavine in posoda temperaturo 35 °C. Povsem lepo pa vzhaja tudi pri temperaturah nad 22 °C. Vzhajanje lahko pospešimo v
pečici, segreti na želeno temperaturo (model položimo na rešetko na srednjem vodilu), ki pa nikoli ne sme preseči 50 °C.
Triki
Lepo, preprosto in brez tveganja pripravimo katero koli potico s hladnim vzhajanjem, čez noč v hladilniku; gl.
hladna potica.
Pojasnila
■ Moka nastane s stopenjskim drobljenjem in
mletjem žitnih zrn v delce različnih velikosti, ki jih presejejo in
tipizirajo. Glede na velikost delcev poznamo moke in
zdrobe. Najmanjše delce imajo
navadne moke (star izraz je
gladke ali
mehke moke), zdrobi pa so po velikosti delcev najbliže ostrim mokam.
■ Moke delimo na tipe (tip 400, 500, 750, 850, 950, 1100, 1250, 1600), ki določajo vsebnost
mineralov v miligramih glede na 100 gramov moke. Najbolj zdrava je
polnozrnata (tudi
polnovredna ali
graham moka), mleta iz (ekološko) pridelanih celih oziroma neoluščenih zrn. Razlika med mehko in ostro moko ni v tipu moke (vsebnost mineralov), ampak v načinu mletja oziroma velikosti delcev moke.
■
Kvasca ali
kvasnega nastavka zaradi preverjanja kakovosti kvasa danes ni potrebno pripravljati. Kvas preprosto nadrobimo na sestavine (ločeno od soli) ali pa nadrobljenega razmešamo v nekaj žlic mlačnega mleka ali vode, da se hitreje porazdeli po testu. Res pa je, da kvasec nekoliko pospeši vzhajanje.
■ Ajdovo moko poparimo zaradi arome, pa tudi zato, da se škrob v moki bolje veže z belo moko, potica pa se ne drobi tako zlahka.
■ gl.
napake pri potici
Različice
gl.
ajdovo kvašeno testo za potico (z manj bele moke in z jajcem);
ajdovo kvašeno testo za slano potico ipd.
Ideje
■ S tem testom lahko pripravimo številne
potice z različnimi sladkimi nadevi (gl.
različice).
■ ajdova moka (
številne ideje);
kvašeno testo za slano potico (
različice)
Opombe
■ Ajda je trdoživa rastlina, ki raste tudi brez uporabe
pesticidov in
herbicidov.
■ Točne količine vode za testo ni mogoče določiti, saj je odvisna od vlažnosti moke in velikosti jajc.
Opozorila
■ Mlačno vodo prilivamo postopoma zato, ker je testo iz ajdove moke hitro premokro, pravimo, da razvodeni. Če se nam to zgodi, primešamo malo bele moke.
■ Zaradi podaljšanja trajnosti izvozniki limone in druge
agrume okopajo v raztopini strupenega
difenila (E 230) ali pa jih zavijejo v
difenil papir. Lupina tako konzerviranega sadeža je škodljiva tudi po pranju.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Kvas je odličen vir
vitamina B1, zato pomaga pri čiščenju kože. Kvas ohranja vitalnost možganskih in živčnih celic. Priporočajo ga pri
revmi, pri
sladkorni bolezni, anoreksiji in pri motnjah
prebave (po jedi zaužijemo žličko kvasa).
Zanimivosti
■ Najstarejša zapisa o poticah (povitica) sta v delih
Primoža Trubarja, Katekizmu (1575) in Novem testamentu (1577). Najbolj temeljit najstarejši opis izdelovanja potice pa je zapisal
Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske (1689).
■ Pekač s sredinsko luknjo (
potičnik; luknja na sredini omogoča enakomerno pečenje) so začeli uporabljati šele ob koncu 18. stoletja.
■ Kvasovka je enocelični mikroorganizem in sodi v kraljestvo gliv. En gram svežega kvasa vsebuje skoraj 12 milijard kvasovk.
Reki
Repa in korenje - slabo je življenje, potica dobra jed - boljše nima celi svet. (ljudski)
Viri
■ dopolnjen recept
ajdovo kvašeno testo za potico (izvirno: testo za potico iz ajdove moke II) iz knjige Potice, Andrej Goljat, ČZD Kmečki glas
■ številni različni viri
Spletne povezave
spletni nakup knjig
ČZD Kmečki glas
