Priprava
■ Zavremo 2 litra vode, ki jo posolimo.
■ Obe moko dobro premešamo in stresemo v krop. V zmes s kuhalnico na sredini naredimo luknjo, da moko tudi od znotraj zalije voda. Počasi
kuhljamo 20 minut.
■ Vodo odlijemo, pri čemer jo nekaj prihranimo. Zmes dobro premešamo s kuhalnico, da se vsa moka navlaži. Po potrebi prilijemo malo prihranjene vode. Žgance pokrijemo in pustimo počivati nekaj minut.
■ Ocvirke z mastjo pristavimo in segrejemo.
Serviranje
Žgance zajemamo s kuhalnico, s katere s pomočjo vilic strgamo manjše koščke v ogreto skledo. Ko nastrgamo vse žgance, jih prelijemo z vročo maščobo z ocvirki.
Ajdove žgance s Šmarne gore lahko ponudimo kot samostojno jed, lahko s (kislim) mlekom, jogurtom ali z belo kavo. Odlični so z dušenim kislim zeljem ali s kislo repo, v kombinaciji s pečico ali/in krvavico. Žgance ponudimo tudi k obaram, golažem, z
masovnikom, jurjevo kapo ipd.
Nakup
Pri moki je zelo pomembno, koliko časa je minilo od mletja. Moka je po mletju izpostavljena
oksidiranju ter izgubi
vitaminov in
mineralov; gl. tudi
izboljšanje.
Izboljšanje
■ Moka, ki stoji po skladiščih in trgovinah, zaradi oksidacije izgublja okus in kakovost. V
domačem mlin(čk)u povsem sveže mleta moka ima izrazito polnejša okus in vonj.
■ Deciliter vode za kuhanje žgancev nadomestimo z enako količino mleka, prilijemo pa še žlico olja.
■ V kuhane in nadrobljene vroče ajdove žgance umešamo povsem sveže
jajce.
Pojasnila
■ Žgance pripravljamo iz ajdove,
koruzne, pšenične ali
ječmenove moke, redkeje tudi iz
kaše ali
krompirja. Močnatim žgancem lahko primešamo
pšenični ali
koruzni zdrob, pa tudi krompir.
■ V Sloveniji poznamo tri osnovne načine kuhanja oziroma praženja moke, po katerih žgance ločimo na koroške, gorenjske in dolenjske oziroma štajerske.
■ Svinjsko mast in ocvirke pripravljajo s kuhanjem narezane
svinjske slanine s hrbta, ki se nahaja tik pod kožo. Zelo cenjeni sta tudi
gosja in
račja mast oziroma ocvirki.
■ Žgancem med mešanjem prilijemo maščobo, da jih lažje mešamo, pa tudi zato, da postanejo voljnejši. Gl. tudi
izboljšanje.
Različice
gl.
ajdovi žganci (
različice)
Ideje
gl. ajdova moka (številne
ideje);
žganci (številne
različice)
opombe
Ajda ni
žitarica, kot pogosto zapišejo številni avtorji.
Opozorila
■ Beli moki namesto naravnih vitaminov dodajo veliko manj hranilne umetne vitamine, poleg tega pa za pridobivanje bele barve uporabljajo kemikalije, saj bi bila sicer moka zaradi žit rjava.
■ Ocvirki s svinjsko mastjo vsebujejo veliko škodljivega
holesterola.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Ajda je trdoživa rastlina, ki uspeva tudi brez uporabe
pesticidov in
herbicidov. Ajda je bogata z
vlakninami, beljakovinami, niacinom, aminokislinami in
vitaminom D. Poleg tega ima tudi veliko
kalija, fosforja, železa in
kalcija. Veja za enega najboljših virov beljakovin med rastlinami in vsebuje vse
esencialne aminokisline.
Zanimivosti
■ Iz 19. stoletja je ohranjena misel, da so žganci steber kranjske dežele, kar ilustrira njihov pomen za preživetje širokega kroga ljudi. Na kmetih so bili vsakodnevna jed, s katero so nadomeščali kruh.
■ Svinjska mast, maslo in ocvirki so še dolgo po drugi vojni veljala za luksuzna živila. Mast in maslo so kmečke gospodinje lahko pripravile doma, za razliko od olja. Povrhu vsega pa je bila svinjska mast dolgo obstojna.
Viri
■ dopolnjen recept
ajdovi žganci s Šmarne gore (izvirno: ajdovi žganci), kakor jih pripravljajo v gostilni ledinek na Šmarni gori, Odprta kuhinja, priloga
Nedela, 3.8.2014
■ številni različni viri
