Priprava
■ V loncu zavremo soljeno vodo; gl.
različice.
■ Ajdovo moko stresemo v krop, pazimo, da ostane čimbolj na kupu. Počakamo kake 3 minute, da voda znova zavre, pena pa prekrije vso (!) moko.
■ V sredo močnatega cmoka zapičimo ročaj kuhalnice. Počakamo kake 3 minute, potem pa kuhalnico potegnemo iz moke. Lonec pokrijemo, moko pa kuhamo 20 minut.
■ Vodo od kuhanja žgancev ali
žgančevko odlijemo; za skodelico jo prihranimo. Zdaj žgance mešamo tako, da jih s hrbtno stranjo kuhalnice pritiskamo ob obod lonca; gl.
pojasnila in
fotografijo. Če so presuhi, prilijemo malo prihranjene žgančevke.
■ Premešane ajdove žgance zajemamo s kuhalnico, z vilicami pa jih strgamo v ogreto servirno skledo. Gl.
serviranje.
Serviranje
Ajdovi žganci so lahko samostojna jed, pogosto jih izboljšamo z ocvirki, z zaseko ali s prepraženo nakockano slanino z malo masla, lahko pa tudi s karamelizirano čebulo. K jedi ponudimo (vroče) mleko, belo kavo ali jogurt. Kot prilogo jih tradicionalno ponudimo k različnim klobasam (skupaj s kislim zeljem ali s kislo repo), h kmečki pojedini in k različnim
obaram in drugim enolončnicam in h
gobovim juham. Priležejo se tudi z različnimi polpetami (z dušenim zeljem) ipd.
Nadomestek
Kadar žgance kuhamo z ostro ajdovo moko, del moke nadomestimo s pšenično moko.
Izboljšanje
Žgancem prilijemo med mešanjem za desetino teže ajdove moke olja, svinjske masti ali masla (npr. 500 g ajdove moke/50 g maščobe). Da jih lažje mešamo, pa tudi zato, da postanejo bolj voljni.
Pojasnila
■ Ajdovo moko proizvajajo z mletjem ajdovega zrnja, najpogosteje
navadne ajde (Fagopyrum esculentum). Je temna in značilno polnega okusa, najpogosteje pa jo mešamo s pšenično moko. Ajdova moka ne vsebuje glutena.
■ Luknjo v močnati cmok naredimo zato, da vanjo steče krop, ki pospeši kuhanje. Ta način kuhanja ajdovih žgancev imenujemo tudi
ajdovi žganci po gorenjsko.
■ Ko odcejene žgance s kuhalnico pritiskamo ob obod lonca, stremo tudi grudice moke. Te sicer neprijetno škripajo med zobmi.
■ Najstarejši način priprave žgancev je koroški. Pri tem načinu moko najprej pražimo (žgemo, od tod žganci) do suhega v posodi ali ponvi, potem pa ji med mešanjem dolivamo vodo in tako nastajajo žganci. Najbolj razširjena je gorenjska različica žgancev, pri kateri moko skuhamo v kropu. Po dolenjski in štajerski različici pa po gorenjsko kuhane žgance narežemo oz nastrgamo s pomočjo ozke lesene deščice, noža ali vilic.
Različice
■ Ajdove žgance, kakor jih skuhamo po tem receptu, imenujemo tudi
ajdovi žganci po gorenjsko.
■
Ajdovi žganci po koroško so najstarejši način priprave žgancev v Sloveniji. Moko najprej do suhega pražimo v posodi ali ponvi. Pravimo, da žgance
žgemo, od tod ime žganci. Prepraženo moko med mešanjem postopoma zalijemo z vodo.
■ V krop najprej položimo na kolesca narezan olupljen krompir. Nato dodamo moko, jed pa dokončamo po receptu.
Opombe
Ajda je kulturna rastlina, ki jo pogosto napačno umeščamo med žita, čeprav sodi med trave. Je trdoživa rastlina, ki uspeva tudi brez uporabe pesticidov in herbicidov.
Opozorila
Pozabite na mešanje žgancev z multipraktikom.
Zanimivosti
■ V naših pisnih virih je ajda prvič omenjena davnega leta 1426 v gornje graškem urbarju. Recept za ajdove žgance pa so zapisali v nemško kuharsko knjigo leta 1465.
■ Žganci niso bili na slovenskih kmetijah nikoli strogo vezani na določen dnevni obrok hrane. Sveže kuhani so bili lahko že za zajtrk ali kosilo, pogreti in prepečeni pa spet za naslednji zajtrk ali večerjo. Najmanj so žgance uživali za večerjo.
■ Žganci so bili na Slovenskem tudi jed mestnega prebivalstva, celo v premožnejših družinah so bili na jedilniku npr. ob petkih. Balthasar Hacquet (1739/40–1815) opisuje, da jedo žgance na Kranjskem s kislim zeljem. Dr. Ivan Kreft, profesor genetike in izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), je eden največjih strokovnjakov za ajdo na svetu.
Vraže
Ajda je rastlina boga Kurenta. Po legendi se mora edini Slovenec, ki se je rešil potopa, za to zahvaliti ajdi in Kurentu. Ko je zlezel na steblo ajde, je Kurent ukazal, da so vode odtekle. Zato je Slovenec svojemu bogu obljubil, da bodo on in njegovi potomci vedno ljubili dve rastlini: ajdo in vinsko trto. Obljubo zagotovo drži vsaj za drugo.
Viri
■ dopolnjen recept
ajdovi žganci z bloga
Čarovnije z male kmetije
