Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke in piškotke drugih spletnih strani, ki so nujno potrebni za delovanje strani, prikaz oglasnih pasic in oglasnih sporočil.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Strinjam se!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
petek, 20. Julij 2018

koprivni pesto

ekspresno pripravljena gosta hladna omaka, ki jo lahko vmešamo v številne jedi ali pa jo k njim ponudimo
  • 200 g blanširanih kopriv
  • 2 žlici pinjol
  • 40 g parmezana
  • ekstra deviško olivno olje
  • 1 strok česna
Starejše koprive nabiramo z rokavicami, čeprav v kuhinji uporabljamo pretežno mlade, ki ne pečejo.
Kakovostnejše različice pesta pripravljamo v možnarju.
Botanično ime koprive izhaja iz latinskega izraza urere, kar pomeni skelenje.
priprava
■ Zavremo vodo za blanširanje kopriv.
■ Česen drobno sesekljamo in stresemo v multipraktik.
■ Koprive stresemo v krop, v katerem jih blanširamo 10 sekund. Nato jih odcedimo in nemudoma za nekaj minut potopimo v ledeno hladno vodo, najbolje z ledenimi kockami.
■ Parmezan drobno naribamo.
■ Koprive odcedimo, blago ožamemo in stresemo v multipraktik. Dodamo pinjole, prilijemo malo olja, potem pa vse skupaj zelo na hitro gladko zmiksamo.
■ Dodamo parmezan. Med nadaljnjim počasnim mešanjem v multipraktik prilijemo toliko olja, da dobimo želeno gostoto.

serviranje
gl. ideje

shranjevanje
Koprivni pesto ali pesto iz kopriv lahko nekaj dni hranimo v steklenem kozarčku v hladilniku. Če ga pripravimo za ozimnico, parmezan opustimo (primešamo ga tik pred serviranjem), pesto pa porcioniramo in zamrznemo.

nadomestek
Parmezan lahko nadomestimo s pekorinom ali s sirom fiore sardo s Sardinije, dober nadomestek pa je tudi domači zbrinc.

izboljšanje
■ Kakovostnejše različice pesta pripravljamo v možnarju.
■ Kakovostnejše (ekstra deviško) olivno olje, okusnejš i pesto.

nasveti
Koprive so brezplačne in zdrave, še posebej zgodaj spomladi, ko še ni sveže zelenjave. Največ hranilnih snovi vsebujejo maja in junija, tik pred cvetenjem in med njim. Gl. tudi zdravilni učinki.

triki
■ Koprive niso pekoče, če vršiček rastline z dvema ali tremi pari lističev previdno odtrgamo in lističe po spodnji strani pogladimo proti vrhu. Postopek ponovimo nekajkrat in rastlina je primerna za takojšnje uživanje. Gl. tudi opozorila . Mlade koprive ne pečejo.
■ Pestu lahko z istimi sestavinami za odtenek spreminjamo okus že z drobno spremembo v pripravi. Grobo, srednje grobo in gladko strte pinjole imajo različne okuse. Ta pa se seveda spremeni tudi tedaj, če pinjole najprej zlato rumeno prepražimo v suhi ponvi. Seveda lahko različno strte pinjole tudi kombiniramo.

pojasnila
■ Koprive so pekoče zaradi vsebnosti histamina in mravljične kisline.
■ Pinjole so dragi plodovi različnih vrst bora (Pinus species). V kulinariki jih uvrščamo med oreške, s katerimi pripravljamo številne specialitete.
■ Parmezan je svetovno znan italijanski trdi sir iz kravjega mleka. Hlebec tehta 30 do 35 kilogramov in ima črno do temno rjavo skorjo. Sir, ki zori 2 do 3 leta, ima prijeten, komaj opazno pikanten okus, ki spominja na orehe.
■ Ekstra deviško olivno olje je oznaka za olivno olje, ki je bilo hladno stisnjeno (do 27 °C) in vsebuje manj kot 0,8 % nasičenih maščobnih kislin.

različice
gl. pesto (številne različice)

ideje
■ S koprivnim pestom namažemo (opečene) kruhke (ki jih obložimo s prepraženimi gobami, pečenimi beluši, rezinami avokada in podobno, nazadnje pa z umešanimi jajci), dodajamo ga h testeninam, zelenjavi ali solatam iz stročnic, ponudimo ga s feto ali k školjkam in podobno.
■ Na hitro blanširane koprive (ali koprivni pesto) lahko vmešamo k rižotam, (skutinim) oblogam za pite, umešanim jajcem in (smetanovim) omakam za testenine. Sicer pa jih lahko preprosto uporabljamo po vseh receptih za špinačo.
■ gl. kopriva (številne ideje)

opozorila
■ Starejše koprive nabiramo z rokavicami, čeprav v kuhinji uporabljamo pretežno mlade, ki ne pečejo. Gl. tudi triki.
■ Drobni česnovi stroki so najpogosteje ostrejšega okusa.

zdravilni učinki (domnevni)
Česen (ekstra deviško) olivno olje in pinjole uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.

zanimivosti
■ Koprive so uživali že v starem Egiptu, kjer so jih gojili kot vrtnino. O njihovi zdravilnosti sta pisala že Horacij in Hipokrat, Plinij pa jih je označil za najbolj zdravo živilo.
■ Botanično ime koprive izhaja iz latinskega izraza urere, kar pomeni skelenje. Beseda pesto pa izvira iz italijanske besede pestare (strt, zdrobljen).

viri
■ preveden in dopolnjen recept koprivni pesto ali pesto iz kopriv (izvirno: nettle pesto), z bloga LIFE LOVE food (angl.; ital.)
■ številni različni viri 

 
 


Zdravstvena.info :: Verzi Vici in zabavne fotografije Verzi in vici Kuharski recepti in oljčno olje