Prijava

Avokado

Delikatesni sadež hruškaste oblike
10. september 2012
št. ogledov: 8421
Avokado je sadež hruškaste oblike, ki raste na zimzelenem avokadovcu (Persea americana P. gratissima) iz družine lovorovk. Doma je v Srednji Ameriki.Obstajajo štiri sorte avokada: mehiška, gvatemalska, zahodnoindijska in izraelska, križancev pa je menda več kot 500 (ta trditev je v nasprotju z drugim virom; gl. opombe). Sadež je lahko gladek ali zgrbančen, s temno zeleno ali vijoličasto barvo, z rumenimi, rdečimi ali škrlatnimi pikami. Ima usnjato, nabrazdano lupino in mehko, kremasto meso, z nežnim, orehom podobnim okusom, a le če je sadež zrel. Velik je od kurjega jajca do nogometne žoge. Njegovo meso je rumenkasto zelene barve in masleno. Z drevesa pade, še preden je zrel, zreli plodovi se ob pecljevem nastavku na pritisk s prstom lahno vdajo.

Nakup

■ Mehke sadeže pred nakupom pozorno pregledamo, lahko, da so prezreli. Takšni so ob koščici temni, v mesu pa imajo temne (neužitne) otočke.
■ Kakovost in okus avokada sta odvisna tudi od sorte, med najboljše sodijo sadeži sorte hass. Ti so manjši in imajo skoraj črno bradavičasto lupino.

Priprava

■ Takoj, ko ga razpolovimo, ga pokapljamo z limoninim sokom, ker dragocene nenasičene maščobne kisline v stiku z zrakom hitro oksidirajo. To pa povzroči porjavitev in zmanjšanje hranilne vrednosti.
■ Ponavadi ga začinjamo le s soljo in sveže mletim poprom, lahko tudi z oljem in kisom (ali limoninim sokom) ter kar iz lupine izdolbemo z žličko.
■ Sadeže uporabljamo kot zelenjavo, primerni so za solate, predjedi in omake. Dobro gredo k ribam, rakom in perutnini, z njim pa pripravljamo tudi nekatere sladice.
■ Razpolovljene lahko nadevamo s perutninskim mesom ali z morskimi sadeži.
■ Uživamo tudi popečene, cenjena je avokadova juha .

Uporaba

■ Iz avokadov pridobivajo zelo zdravo avokadovo olje, ki ima veliko nenasičenih maščobnih kislin.
■ V Mehiki uporabljajo sveže ali posušene liste avokadovca kot začimbo, ki ima aromo nekje med koromačem in lešniki.

Nasveti

■ Avokado je zrel, ko je na otip mehak; gl. uvodni tekst. Prerežemo ga na pol in zlahka izluščimo koščico. Nezrel pri sobni temperaturi dozori v 2 do 4 dneh.
■ Avokado uživamo surov, lahko pa ga tudi kuhamo, soparimo in pečemo na žaru. Najbolje* se ujema z naslednjimi živili: čebula, česen, drobnjak, drobovina, drobtine, gobe, gorčica*, holandska omaka*, holandska omaka s smetano (mousseline sauce)*, hren, ingver, jajce, krebuljica, limone*, majoneza, malteška omaka, maslo*, mavrah, mladi krompir, muškatni orešček, olivno olje*, osnovni solatni preliv (vinaigretska omaka)*, panceta, parmezan*, peteršilj, pomaranče, poper, raki (samo meso), rožmarin, sardelni fileti, soja, sirova omaka, sirov bešamel (Mornayjeva omaka), smetana, šalotka, žametna omaka (sauce velouté).

Ideje

Opombe

Poznamo tri osnovne sorte avokada; karibskega (največji plodovi, z gladko lupino), mehiškega (le nekoliko večji od jajca, z do 30 % maščob) in gvatemalskega (z debelo bradavičasto lupino). Ta trditev je v nasprotju s tisto v uvodnem testu.

Opozorila

■ Avokada nikoli ne hranimo v hladilniku.
■ Če začne sadež postajati črn, ga nemudoma porabimo.

Hranilna vrednost


Inštitut za nutricionistiko

Zanimivosti

■ Avokado so poznali že pred 8000 leti Azteki. Imenovali so ga ahuacatl, iz njega pa so pripravljali pekoč avokado s paradižnikom.
■ Španski osvajalci so ga imenovali aguacate in od tod je sadež dobil ime avokado.
■ Dolgo ni bil cenjen, češ da je brez okusa. Danes ga gojijo v vseh delih sveta z milo klimo. Marsikje ga imenujejo revežev zajtrk, čeprav ga imajo drugje za delikatesno razkošje.
■ Avokado kuharsko uvrščamo med zelenjavo, botanično pa je sadež oz. jagoda. 

Viri

številni različni viri 
 


© 2004-2021 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki