Majaron (Majorana hortensis Moench.) je enoletna do trajna kosmata rastlina, ki zraste 20 do 30 cm visoko. Ima zaokrožene lističe z značilnim, aromatičnim vonjem ter z nekoliko pekočim in grenkim okusom. Majaron uvrščamo med izrazito mesna kuhinjska zelišča. Jedem ga dodajamo v zadnji tretjini kuhanja.
Majaron (Majorana hortensis Moench.) je enoletna do trajna kosmata rastlina, ki zraste 20 do 30 cm visoko, uspeva pa po vsej Evropi. Ima zaokrožene lističe z značilnim, aromatičnim vonjem ter z nekoliko pekočim in grenkim okusom. Julija ali v začetku avgusta požene majhne belo rdeče cvetove. Je klasično kuhinjsko zelišče.
Sorodna rastlina je origano ali
divji majaron, ki je nekoliko aromatičnejši, po okusu pa je majaronu blizu tudi timijan.
gojenje Lepo uspeva v cvetličnem lončku na kuhinjski polici. Jeseni 3 do 4 rastline posadimo v lonček, ki ga postavimo na izrazito sončen prostor.
nabiranjeMajaron nabiramo od junija do septembra. Najboljše mlade vršičke naberemo na sončnih legah tik pred cvetenjem. Rastline za sušenje naberemo v suhem vremenu; tik pred cvetenjem porežemo cele poganjke.
nakup Najboljši prihaja iz Francije.
Shranjevanje
Posušen majaron dobro ohrani svoj vonj. Hranimo ga v platneni vrečki ali v nepredušno zaprtem steklenem kozarcu.
Uporaba
Iz lističev pripravljamo majaronov čaj.
začinjanje ■ Majaron uvrščamo med izrazito mesna zelišča. Jedi odišavljamo predvsem s svežimi ali posušenimi vršički, pa tudi z osmukanimi lističi. Če je glavna dišava, ga lahko jedi dodamo žlico ali več. Če je v jedi le dodatek, pa ga dodamo ščepec ali dva.
■ Dodajamo ga ragujem, golažem, obaram in jedem, v katerih prevladujejo svinjina, jagnjetina, ovčetina, perutnina, kunčevina, divjačina ali ribe. Poda se k nadevom za race in gosi, v mesne sekanice, pa tudi k drobovini (npr. kisla jetrca, goveje ledvice v omaki).
■ Z majaronom odišavljamo številne omake (za testenine), juhe in enolončnice (zlasti kisle, krompirjeve, zeljne, repne in gobje, pa tudi juhe s stročnicami) ter zelenjavne jedi, predvsem bučke, krompir, papriko in paradižnik. Dodajamo ga jajčnim omletam in različnim sirovim jedem.
■ V večjih količinah ga dodajamo klobasam, zlasti krvavicam in jetrnicam, pa tudi godlji.
■ Majaron je sestavina južnoameriške zeliščne mešanice
aliño.
kombiniranje ■ Kadar je majaron v jedi dominantno zelišče, ga lahko kombiniramo le s soljo in poprom. Ko jedi dodamo manjšo količino majarona, pa ga lahko kombiniramo z žajbljem, s timijanom (zlasti pri jedeh s stročnicami; gl.
opombe), z rožmarinom in limonino lupinico.
■ Majaron je klasična sestavina paštetnih začimb.
Nadomestek
Origano lahko dokaj dobro nadomestimo z nekoliko manjšo količino origana, pa tudi s timijanom.
nasveti Jedem ga dodajamo v zadnji tretjini kuhanja.
Zanimivosti
■ Egipčani so ga posvetili bogu Ozirisu. Iz njega so pletli obredne vence.
■ V srednjem veku je veljal za čudežno zdravilo.
■ V Sloveniji je veljal za svatovsko rastlino. Srci mladoporočencev naj bi povezali z istega grma utrgani vejici. Ena je šla snubcu za klobuk, drugo pa je poklonil izvoljenki.
Zdravilni učinki
(domnevni)
■ Pospešuje prebavo in odvajanje vode, učinkuje pri boleznih želodca, črevesja in žolča, pa tudi pri dihalnih težavah.
■ Pomirja.
■ Poživlja delovanje notranjih organov.
■ Blaži boleče menstruacije.
Opombe
■ Kot prvotno domovino majarona omenjajo v različnih virih Indijo, Severno Afriko in Sredozemlje.
■ Po nekaterih virih majarona ne smemo kombinirati s timijanom (gl.
kombiniranje), vendar trditev ni pojasnjena ali utemeljena.
Viri
■ številni različni viri
■ fotografija SEMENARNA Ljubljana Spletne povezave
■ skoraj vse
o majaronu (angl.)
■ skoraj vse
o zeliščih (angl.)
■
skica domačega zeliščnega vrta (slo.)