žganci

Žganci so slovenska narodna jed iz kuhane ali pražene moke, ajdove, pšenične ali koruzne, lahko s krompirjem ali/in z drugimi dodatki. Vse vrste žgancev so lahko samostojna jed, h kateri ponudimo belo kavo, mleko, kislo mleko ali jogurt. Pogosto jih kot prilogo ponudimo k obaram ali golažem, z dušenim kislim zeljem ali kislo repo pa tudi h kolinam in h kmečki pojedini. 

Nadomestek

■ Kadar žgance kuhamo z ostro ajdovo moko, del moke nadomestimo s pšenično moko.
■ Olje za praženje moke lahko nadomestimo s svinjsko mastjo.
■ Ocvirke za zabelo lahko nadomestimo z zaseko ali s prepraženo nakockano slanino z malo masla.
■ Olje ali svinjsko mast in ocvirke lahko nadomestimo z mešanico zavrete kisle smetane in masla.

Izboljšanje

■ Žgancem prilijemo med kuhanjem za desetino teže ajdove moke olja, svinjske masti ali masla (npr. 500 g ajdove moke/50 g maščobe). Da jih lažje mešamo, pa tudi zato, da postanejo bolj voljni.
■ Vodi za kuhanje žgancev dodamo deciliter mleka in žlico olja. nasveti Ko iz lonca odlijemo (del) žgančevke, je nekaj prihranimo. Če so žganci presuhi, jim prilijemo nekaj prihranjene tekočine.

Različice

■ gl. ajdovi žganci (številne različice); beli žganci; koruzni žganci; krompirjevi žganci (različice); polenta (številne različice) ipd.
■ Ajdovi žganci po gorenjsko so najbolj priljubljena oblika ajdovih žgancev. Moko zakuhamo neposredno v krop.
■ Ajdovi žganci po koroško so najstarejši način priprave žgancev v Sloveniji. Moko najprej do suhega pražimo v posodi ali ponvi. Pravimo, da žgance žgemo, od tod ime žganci. Prepraženo moko med mešanjem postopoma zalijemo z vodo.
■ V krop najprej položimo na kolesca narezan olupljen krompir. Nato dodamo moko, jed pa dokončamo po receptu.
■ Prepražene, prejšnji dan kuhane in zabeljene žgance naslednji dan lahko zabelimo z jajcem, ki ga umešamo med vroče žgance, da zakrkne. Beljak in rumenjak dajeta žgancem boljši okus in lepši videz.

Ideje

gl. ajdova moka (številne ideje); krompir (številne ideje); koruzna moka (številne ideje); (pšenična) moka (številne ideje); slovenska kuhinja (številne ideje)

Zanimivosti

■ Žganci niso bili na slovenskih kmetijah nikoli strogo vezani na določen dnevni obrok hrane. Sveže kuhani so bili lahko že za zajtrk ali kosilo, pogreti in prepečeni pa spet za naslednji zajtrk ali večerjo. Najmanj so žgance uživali za večerjo.
■ Žganci so bili na Slovenskem tudi jed mestnega prebivalstva, celo v premožnejših družinah so bili na jedilniku npr. ob petkih. Balthasar Hacquet (1739/40–1815) opisuje, da jedo žgance na Kranjskem s kislim zeljem.
■ Od 19. stoletja mešamo med moko za žgance tudi krompir ali pa kuhamo krompirjeve žgance (gl. različice). Iz 19. st. je ohranjena misel, da so žganci steber kranjske dežele, kar ilustrira njihov pomen za preživetje širokega kroga ljudi. Na kmetih so bili vsakodnevna jed, s katero so nadomeščali kruh.
■ Vodo, v kateri so skuhali žgance (žgančevka, sok) so včasih ponudili k žgancem. Drugje so z njo krmili prašiče.
■ Iz koruznih žgancev so v Železnikih v Poljanski dolini v pustnem času pripravljali štiri jedi: jetrovo, polijevo, mlekovo in drobkovo.

Viri

■ številni različni viri 
■ fotografija WIKIPEDIJA